nova beseda
iz Slovenije
Amelia Jones: Body art, poved v sobesedilu:
Kritik s priznavanjem telesa prizna željo (umetnikovo, kritikovo); s priznanjem svoje želje pa kritik požene v zrak mitsko nezainteresiranost, ki modernistični kritiki podeli avtoriteto.
Pred časom sem v psihoanalitičnem smislu nakazala, da je za maskulinistično kritiko ključno izogibanje odstrtju umetnikove anatomske moškosti (tj. vidnim atributom moškosti, ki umetniku in njegovim privržencem podelijo vsaj dozdeven, navidezen dostop do falosa umetniške avtoritete). (228) V filozofskem smislu so vložki, potrebni za vzdrževanje mita o nezainteresiranosti, vtisnjeni v Greenbergovo strateško rabo Kantove teorije o estetski sodbi, ki mora biti že po definiciji "oropana vsakršnega interesa", kajti želja označi presojo kot golo ugajanje: "Vsakdo mora priznati, da je sodba o lepem, ki ji je primešan najmanjši interes, zelo pristranska in ni čista sodba okusa."(229) Kant s tem, ko postavi zdaj že znamenito razsvetljensko nasprotje med umom in telesom
(nasprotje, ki ga največkrat povezujejo z mišljenjem Renéja Descartesa), razlikuje med razumsko, kontemplativno, nezainteresirano estetsko sodbo ter utelešenimi, čutno zaznanimi, zainteresiranimi, kontingentnimi in s tem individualiziranimi ter neuniverzalnimi sodbami. Čiste estetske sodbe ("čistih sodb okusa") ne sme razvneti zainteresirana želja: "Tako prijetno kakor dobro se nanašata na želelno zmožnost, pri čemer je s prvim povezano patološko pogojeno ugajanje (z dražljaji, stimulus) [tj. je po naravi čutno] (...)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani