Premetaval je najtežje vreče, kakor da bi bilo v njih le perje in si obljubljal, da bo sina pošteno premlatil z lopato za zrnje. Ko pa je šla prva jeza iz njega, je seveda doumel, da s silo ne bo ničesar spremenil. Molčeč, kot je sicer bil, se je spet le potuhnil in je po dolgem tuhtanju sklenil, da bo to reč razrešil drugače.