nova beseda iz Slovenije

inženir (101-200)


predvčeranjim prignana v Tuzlo. »Ta gospod je      inženir,      potuje pod Konj-planino,« je nadaljeval Milošević  A
junaško pesem, dasi jo je že mnogokrat slišala.      Inženir      in Jovica sta molče pušila svalčice in srebala  A
sluga in hlapec. Tem se je pridružil sedaj še      inženir.     Sluga je kuhal, snažil in opravljal vse hišne  A
vohnjali po dolenji obleki inženirjevi. »A, gospod      inženir?     « se je odurno začudil gozdar ter pomolil Vilarju  A
Kje so si ga neki izposodili!’ si je mislil      inženir      in stopil za korak nazaj, ker ta grdi Čumurpaša  A
je držal na nogah. »Želite večerjo, gospod      inženir?     Kaj malega bi vam hitro napravil.«   A
zlatoglavo steklenico. »Tole izpijte, gospod      inženir,      da boste laže zaspali«. Vilar se je spomnil  A
na petah. »Sladkega počitka vam želim, gospod      inženir!     Naj se vam kaj prida nasanja, da stavimo v loterijo  A
zahreščal pivski glas gozdarjev. »Jaz sem,      inženir.     Rad bi vedel, kakšen vrag pleše nad mojo sobo  A
presedalo izpraševanje. Zato si je odgovoril      inženir      sam.»Pa če je prodrla zver, kaj bi človek ne  A
osmojenimi visečimi brki. »Kdo si?« je vprašal      inženir      ter prislonil puško k steni. Kakor vprašanje  A
hrvatski: »Oprostite, da vas za hip motim v delu.      Inženir      sem in nastavljen pri tem podjetju. Naložili  A
vprašal paznika, kaj pomeni rdeča črta. »Gospod      inženir,      to je rovar, podpihovalec; še deset dni sme  A
oživljena zvedavost. »Trkulja Ivo,« je zaklical      inženir,      in iz gruče pravoslavnih je dvignil koščeno  A
Norca se dela iz ubogih trpinov ‒ je mislil      inženir      in se domislil, da je zastavil svoje vprašanje  A
siknil v stran: »Nezadovoljnež je in ovaduh.«      Inženir      mu je nalahno odmahnil z roko. »Moje roke so  A
vajeni slišati gozdarjevo besedo. »Gospod      inženir,      bojim se, da zanaprej ne bo mogoče vzdrževati  A
glas, je nerodno dejal: »Ako ugodno, gospod      inženir      ... čašico ‒« »O, ne pijem, dokler ne vem cene  A
Pazi!« »Jaz sem ga poklical,« se je ozlovoljil      inženir.     »No sedaj se lahko vrne.«  A
golo posekano in pomandrano,« je pozvedoval      inženir,      gledaje po goličavi. »Z drevjem ste kar pometli  A
žlebovih odvajal hlode k Oskovi. Tudi tu je      inženir      sklical delavce, ki so ob paznikovi odsotnosti  A
zabrusil knjige na mizo. »To je vaše, gospod      inženir,      uredite si po svoje!Ali to vam povem, da vam  A
Vse to mu mora zdaj odpasti. Ta kisli      inženir      ni takšen, da bi pustil vse pri starem in bi  A
njega. Ko je dobil iz Sarajeva odlok, da pride      inženir,      se je še tolažil, da bosta skupaj ščipala delavce  A
mestu prav tako gospodaril zase, le ta vražji      inženir      noče.Dalje so ga one besede prepričale, da so  A
odsekal žid. »O, kako ošaben in samosvoj je vaš      inženir,     « je v zanosu srda in preziranja pridejala židovka  A
le je najboljša in najširša kultura. Zdaj je      inženir      gospodar, vse treba tako urediti, kakor on hoče  A
hrane. . / . / stran 145 . / Prvič ko pride      inženir,      mu pokažem cenik, ki bo za 10% nižji, nego je  A
Vlada je pri nas gospod gozdar.«      Inženir      je nekaj ugovarjal, no dosti oprezno, da bi  A
nasadil čepico na glavo ter šel za onim v mlin.      Inženir      je pogledal za Mušićem, čigar hoja je bila opotekava  A
odsekal: »Mučno je z volkovi lokati vodo.«      Inženir      ni vedel, ali se nanašajo te pikre besede nanj  A
segel k turbanu. »Kdo si?« je gromko vprašal      inženir.      Od onega v temi je nekaj hrknilo, kakor bi zakrulil  A
lepa lastnost, čedna zmožnost,« je govoril      inženir      s sarkazmom na obrazu.»Vsaka sposobnost je dobra  A
stekleničico žganja, pa ob takšno malenkost se      inženir      ni maral obregniti.Najrajši bi se bil precej  A
Hren je predstavljal.      Inženir      se je priklonil in molel prijetni ženski roko  A
in molel prijetni ženski roko. »Oh, gospod      inženir,      saj vam ne morem podati roke. Glejte, kakšna  A
ostalo pohištvo. . / . / stran 162 . / »Gospod      inženir,      zdaj poglejte pa še v našo otroško sobo,« je  A
prisedla na zofo. »Najprvo kruha in soli, gospod      inženir      ‒ po slovanskem običaju,« je rekla. »Vidiš,  A
vzhodu in jugu.« . / . / stran 167 . / »Gospod      inženir      govori čisto resnico,« je rekla gospa Hrenova  A
Pa človek mora.« »Le še pridite, gospod      inženir,      ako vam ugaja pri nas,« je rekla gospa. »France  A
poklical k sebi. »Nekaj bi vas poprosil, gospod      inženir,     « je govoril general in mu ponudil stol kraj  A
ki je pazno poslušal in leno kimal. »Gospod      inženir,      to je častni posel, ki vas čaka,« je rekel načelnik  A
‒ si je mislil. Generalu se je zdel mladi      inženir      simpatičen, zato je rad govoril z njim.Začel  A
stran 181 . / »O, to je že preveč, gospod      inženir!     « se je razburil polkovnik.»Vi imate prav izprevrnjen  A
na ramo, rekoč: »Pri tem ostane!« ‒ na kar je      inženir      globoko naklonil glavo.Po dvorani je završelo  A
besedičil; vleklo ga je k Bajićevi mizi. »Ta      inženir      nam s svojimi nevarnimi nazori še pobuni delavce  A
/ . / stran 184 . / »I zakaj pa ne, gospod      inženir?     « se je odzval zdajci iz pritličnega okna nežen  A
hladim tukaj. Zakaj se nas pa ogibate, gospod      inženir?     Že štirinajst dni ste v našem kraju, pa vas še  A
drevja nista bila vidna. »Poslušajte, gospod      inženir,      kako je bilo. Gospod načelnik je sedel precej  A
predmet. »Ali ste se že kdaj dvobojevali, gospod      inženir?     « »Nisem.  A
vse gredice, torišča in grme. »Glejte, gospod      inženir,      to torišče bigonij sem pred kratkim jaz zasadila  A
Pri vas imate tukaj pravi tempelj,« je rekel      inženir.      Katica se je posmejala: »To ni tempelj, kjer  A
13. »Dobro došli, gospod      inženir!     « se je oglasil zdajci poleg njega pojoč ženski  A
roko na srce. »Ne smete mi zameriti, gospod      inženir,      no v takšnih mestih so vendar malomestni nazori  A
koščico, rekoč: »Kar v roko vzemite, gospod      inženir!     Po bosenski šegi je to dovoljeno.   A
o tem ne sme pisati v novine. Naj zve gospod      inženir      golo resnico, ki itak pride nekdaj na dan ...  A
bije neugnano srce za čast in pravico. Gospod      inženir      pozna iz Jurčičeve žaloigre ‚Tugomer’ starko  A
zavedel pod streho. »Hohoho, zdravo, gospod      inženir!     Najprej vam moram podati roko, da vas moj šejk  A
imate, lahko ste ponosni nanj,« je pohvalil      inženir,      in Buzduga je izpregovoril o pasjem plemenu  A
ker grizlo ga . / . / stran 224 . / je, da se      inženir      ni strinjal z njegovo šalo, ni občudoval in  A
zakrivil nerodnost. »Sedaj pazite nanj, gospod      inženir,     « je rekel z vsiljivo besedo, »sedaj se pokaže  A
navdušujejo za človečnost, za svobodo ‒« »Gospod      inženir,      v vas kipi agitatorska kri, vi ste podobni stari  A
Ko so odpeli, so se polotili sekanja.      Inženir      je še nekaj hipov zamaknjen slonel ob štoru  A
besede so bile tako zadirčne in čemerne, da je      inženir      napravil dva koraka nazaj, da bi čim prej pohitel  A
grozeče . / . / stran 234 . / vzravnal. »Gospod      inženir,      vi počenjate same nerodnosti pri nas.Na Konj  A
spotakne ob moji nogi.’ Tako se je razburjal      inženir,      ko je hodil po svoji sobi.Toda drugo jutro je  A
odgovori so bili nepriljudni, včasi pa tudi osorni.      Inženir      se jih je sčasoma toliko privadil, da jih je  A
dimu je napolnil vežo in silil v oči in nos.      Inženir      je jedva zadržaval prhanje; dim ga. je ščipal  A
»A kako je tebi ime?« je vprašal čez hip.      Inženir      je pomislil, kako bi se imenoval, da bi si ljudje  A
Onda bi Danica sama sebe naučila.« Tedaj je      inženir      vedel, da ima pred seboj sestro preganjanega  A
in pisati, potem je hodila dve leti v šolo.«      Inženir      je zakrožil ustnici, s katerih se je zaslišal  A
se je skozi vrata ozrla nanj. Takrat je videl      inženir      ves njen razžarjeni obraz, čigar solzne oči  A
Bobojedac mi namigava na Danico,’ si je mislil      inženir.     ‚Zalotil me je samega pri njej in že misli, da  A
Vilarju in pritisnil usta k njegovemu suknjiču.      Inženir      je vstal, stopil čez prag in pogledal na solnce  A
dobro živelo,« je govoril z vzhitom, ki ga je      inženir      smatral za pretiranost in hinavstvo.»Doslej  A
soditi, naraščala v neurjih v deroč potok.      Inženir      je postal in pogledal gor in dol po jarku, premišljujoč  A
drvarji nezadovoljni s hrano in znamkami, da jih      inženir      podpihuje in jim obeta izboljšanje njih stanja  A
icvrknjeno je bilo in osmojeno kakor ob veliki suši.      Inženir      ni mogel dognati, odkod in kdaj je navalila  A
ležečih v poslednjem mrtvilu v bolnem gozdu.      Inženir      se je na vso moč trudil, da bi ga brez zadržkov  A
so mu zabranili pouk. Tako je premišljeval      inženir.      Po dolgem premolku je izpregovoril: »Škoda tvoje  A
mrak je že nastopal. Ko se je bil pokril, je      inženir      izpregovoril: »Kaj si se li s Črne Gore še povrnil  A
»Kako si, brate Gorogranče?« ga je ogovoril      inženir,      ko sta prišla v goščavo. »Že bo; zdaj je hrana  A
bi bilo vse res tako, kakor uče,« je podvomil      inženir.      »O, kako se je vedno kuhalo in peklo in cvrlo  A
Vilarja, ker delavce je res skrbelo, ukrene li      inženir      kaj v tej stvari ali nič.Preteklo nedeljo so  A
kupil svojo. Po kratkem premolku je vprašal      inženir:      »Ali je bil danes Atif Sarajlija kaj v Medvedjem  A
spominjam, da sem nekaj slišal,« je odgovoril      inženir,      vesel, da mu kuhar s pripovedovanjem krati čas  A
drvarskih željah in pritožbah ni nikdar pisal.      Inženir      ni maral dela odpraviti tako šablonski.S prvimi  A
mladi mož menda že naveličal Konj-planine.      Inženir      je dvignil glavo ter ostro pogledal na gozdarjeve  A
Razveselilo ga je, da ta neoprezni in razgreti      inženir      tako odkritosrčno razstavlja svoje simpatije  A
čakajo strokovnjaka, veščaka. Prosim, gospod      inženir,      bi li ne mogli začeti 20. tega meseca ali pa  A
Obrnil se je k Vilarju. »In še nekaj, gospod      inženir!     Izdelal sem neki osnutek ali načrt za most, ki  A
Molče mu je prikimal. »Gospod      inženir      naj dela po svojem načrtu.On se je učil stavbarske  A
prepričal,« je rekel general, ki je vedel, da      inženir      ne mara pregledavati in vpoštevati načrtov neukega  A
prestavili v korak. »Izborno jahate, gospod      inženir.     Nisem mislil,« je pohvalil general, božajoč razpenjen  A
adjutantovo lice je izpreletela zavist. »Ee, gospod      inženir      ima vztrajnega konja, dobro pleme.« Zajahali  A
gospodine Franjo, ti in tvoji prijatelji!« »Gospod      inženir,      vi ste že dobro znani v tem kraju.I vulgarno  A
kavalirji za njima, no do tedaj je bilo še dolgo in      inženir      jima je dobro došel.Kmalu za Tuzlo so izletniki  A
Krvnik se pripelje danes ponoči.« »O gospod      inženir,      na to morate pogledati!« je viknila deklica  A
lupina in kakšno črvivo jedro!’ je pomislil      inženir      ter stopil par korakov nazaj. Tedaj je pripeljala  A
Prijela ga je za roko. »Idite, gospod      inženir,      po bližnjici z menoj!« »Lepa hvala, gospica  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA