nova beseda iz Slovenije
predvčeranjim prignana v Tuzlo. »Ta gospod je | inženir, | potuje pod Konj-planino,« je nadaljeval Milošević | A |
junaško pesem, dasi jo je že mnogokrat slišala. | Inženir | in Jovica sta molče pušila svalčice in srebala | A |
sluga in hlapec. Tem se je pridružil sedaj še | inženir. | Sluga je kuhal, snažil in opravljal vse hišne | A |
vohnjali po dolenji obleki inženirjevi. »A, gospod | inženir? | « se je odurno začudil gozdar ter pomolil Vilarju | A |
Kje so si ga neki izposodili!’ si je mislil | inženir | in stopil za korak nazaj, ker ta grdi Čumurpaša | A |
je držal na nogah. »Želite večerjo, gospod | inženir? | Kaj malega bi vam hitro napravil.« | A |
zlatoglavo steklenico. »Tole izpijte, gospod | inženir, | da boste laže zaspali«. Vilar se je spomnil | A |
na petah. »Sladkega počitka vam želim, gospod | inženir! | Naj se vam kaj prida nasanja, da stavimo v loterijo | A |
zahreščal pivski glas gozdarjev. »Jaz sem, | inženir. | Rad bi vedel, kakšen vrag pleše nad mojo sobo | A |
presedalo izpraševanje. Zato si je odgovoril | inženir | sam.»Pa če je prodrla zver, kaj bi človek ne | A |
osmojenimi visečimi brki. »Kdo si?« je vprašal | inženir | ter prislonil puško k steni. Kakor vprašanje | A |
hrvatski: »Oprostite, da vas za hip motim v delu. | Inženir | sem in nastavljen pri tem podjetju. Naložili | A |
vprašal paznika, kaj pomeni rdeča črta. »Gospod | inženir, | to je rovar, podpihovalec; še deset dni sme | A |
oživljena zvedavost. »Trkulja Ivo,« je zaklical | inženir, | in iz gruče pravoslavnih je dvignil koščeno | A |
Norca se dela iz ubogih trpinov ‒ je mislil | inženir | in se domislil, da je zastavil svoje vprašanje | A |
siknil v stran: »Nezadovoljnež je in ovaduh.« | Inženir | mu je nalahno odmahnil z roko. »Moje roke so | A |
vajeni slišati gozdarjevo besedo. »Gospod | inženir, | bojim se, da zanaprej ne bo mogoče vzdrževati | A |
glas, je nerodno dejal: »Ako ugodno, gospod | inženir | ... čašico ‒« »O, ne pijem, dokler ne vem cene | A |
Pazi!« »Jaz sem ga poklical,« se je ozlovoljil | inženir. | »No sedaj se lahko vrne.« | A |
golo posekano in pomandrano,« je pozvedoval | inženir, | gledaje po goličavi. »Z drevjem ste kar pometli | A |
žlebovih odvajal hlode k Oskovi. Tudi tu je | inženir | sklical delavce, ki so ob paznikovi odsotnosti | A |
zabrusil knjige na mizo. »To je vaše, gospod | inženir, | uredite si po svoje!Ali to vam povem, da vam | A |
Vse to mu mora zdaj odpasti. Ta kisli | inženir | ni takšen, da bi pustil vse pri starem in bi | A |
njega. Ko je dobil iz Sarajeva odlok, da pride | inženir, | se je še tolažil, da bosta skupaj ščipala delavce | A |
mestu prav tako gospodaril zase, le ta vražji | inženir | noče.Dalje so ga one besede prepričale, da so | A |
odsekal žid. »O, kako ošaben in samosvoj je vaš | inženir, | « je v zanosu srda in preziranja pridejala židovka | A |
le je najboljša in najširša kultura. Zdaj je | inženir | gospodar, vse treba tako urediti, kakor on hoče | A |
hrane. . / . / stran 145 . / Prvič ko pride | inženir, | mu pokažem cenik, ki bo za 10% nižji, nego je | A |
Vlada je pri nas gospod gozdar.« | Inženir | je nekaj ugovarjal, no dosti oprezno, da bi | A |
nasadil čepico na glavo ter šel za onim v mlin. | Inženir | je pogledal za Mušićem, čigar hoja je bila opotekava | A |
odsekal: »Mučno je z volkovi lokati vodo.« | Inženir | ni vedel, ali se nanašajo te pikre besede nanj | A |
segel k turbanu. »Kdo si?« je gromko vprašal | inženir. | Od onega v temi je nekaj hrknilo, kakor bi zakrulil | A |
lepa lastnost, čedna zmožnost,« je govoril | inženir | s sarkazmom na obrazu.»Vsaka sposobnost je dobra | A |
stekleničico žganja, pa ob takšno malenkost se | inženir | ni maral obregniti.Najrajši bi se bil precej | A |
Hren je predstavljal. | Inženir | se je priklonil in molel prijetni ženski roko | A |
in molel prijetni ženski roko. »Oh, gospod | inženir, | saj vam ne morem podati roke. Glejte, kakšna | A |
ostalo pohištvo. . / . / stran 162 . / »Gospod | inženir, | zdaj poglejte pa še v našo otroško sobo,« je | A |
prisedla na zofo. »Najprvo kruha in soli, gospod | inženir | ‒ po slovanskem običaju,« je rekla. »Vidiš, | A |
vzhodu in jugu.« . / . / stran 167 . / »Gospod | inženir | govori čisto resnico,« je rekla gospa Hrenova | A |
Pa človek mora.« »Le še pridite, gospod | inženir, | ako vam ugaja pri nas,« je rekla gospa. »France | A |
poklical k sebi. »Nekaj bi vas poprosil, gospod | inženir, | « je govoril general in mu ponudil stol kraj | A |
ki je pazno poslušal in leno kimal. »Gospod | inženir, | to je častni posel, ki vas čaka,« je rekel načelnik | A |
‒ si je mislil. Generalu se je zdel mladi | inženir | simpatičen, zato je rad govoril z njim.Začel | A |
stran 181 . / »O, to je že preveč, gospod | inženir! | « se je razburil polkovnik.»Vi imate prav izprevrnjen | A |
na ramo, rekoč: »Pri tem ostane!« ‒ na kar je | inženir | globoko naklonil glavo.Po dvorani je završelo | A |
besedičil; vleklo ga je k Bajićevi mizi. »Ta | inženir | nam s svojimi nevarnimi nazori še pobuni delavce | A |
/ . / stran 184 . / »I zakaj pa ne, gospod | inženir? | « se je odzval zdajci iz pritličnega okna nežen | A |
hladim tukaj. Zakaj se nas pa ogibate, gospod | inženir? | Že štirinajst dni ste v našem kraju, pa vas še | A |
drevja nista bila vidna. »Poslušajte, gospod | inženir, | kako je bilo. Gospod načelnik je sedel precej | A |
predmet. »Ali ste se že kdaj dvobojevali, gospod | inženir? | « »Nisem. | A |
vse gredice, torišča in grme. »Glejte, gospod | inženir, | to torišče bigonij sem pred kratkim jaz zasadila | A |
Pri vas imate tukaj pravi tempelj,« je rekel | inženir. | Katica se je posmejala: »To ni tempelj, kjer | A |
13. »Dobro došli, gospod | inženir! | « se je oglasil zdajci poleg njega pojoč ženski | A |
roko na srce. »Ne smete mi zameriti, gospod | inženir, | no v takšnih mestih so vendar malomestni nazori | A |
koščico, rekoč: »Kar v roko vzemite, gospod | inženir! | Po bosenski šegi je to dovoljeno. | A |
o tem ne sme pisati v novine. Naj zve gospod | inženir | golo resnico, ki itak pride nekdaj na dan ... | A |
bije neugnano srce za čast in pravico. Gospod | inženir | pozna iz Jurčičeve žaloigre ‚Tugomer’ starko | A |
zavedel pod streho. »Hohoho, zdravo, gospod | inženir! | Najprej vam moram podati roko, da vas moj šejk | A |
imate, lahko ste ponosni nanj,« je pohvalil | inženir, | in Buzduga je izpregovoril o pasjem plemenu | A |
ker grizlo ga . / . / stran 224 . / je, da se | inženir | ni strinjal z njegovo šalo, ni občudoval in | A |
zakrivil nerodnost. »Sedaj pazite nanj, gospod | inženir, | « je rekel z vsiljivo besedo, »sedaj se pokaže | A |
navdušujejo za človečnost, za svobodo ‒« »Gospod | inženir, | v vas kipi agitatorska kri, vi ste podobni stari | A |
Ko so odpeli, so se polotili sekanja. | Inženir | je še nekaj hipov zamaknjen slonel ob štoru | A |
besede so bile tako zadirčne in čemerne, da je | inženir | napravil dva koraka nazaj, da bi čim prej pohitel | A |
grozeče . / . / stran 234 . / vzravnal. »Gospod | inženir, | vi počenjate same nerodnosti pri nas.Na Konj | A |
spotakne ob moji nogi.’ Tako se je razburjal | inženir, | ko je hodil po svoji sobi.Toda drugo jutro je | A |
odgovori so bili nepriljudni, včasi pa tudi osorni. | Inženir | se jih je sčasoma toliko privadil, da jih je | A |
dimu je napolnil vežo in silil v oči in nos. | Inženir | je jedva zadržaval prhanje; dim ga. je ščipal | A |
»A kako je tebi ime?« je vprašal čez hip. | Inženir | je pomislil, kako bi se imenoval, da bi si ljudje | A |
Onda bi Danica sama sebe naučila.« Tedaj je | inženir | vedel, da ima pred seboj sestro preganjanega | A |
in pisati, potem je hodila dve leti v šolo.« | Inženir | je zakrožil ustnici, s katerih se je zaslišal | A |
se je skozi vrata ozrla nanj. Takrat je videl | inženir | ves njen razžarjeni obraz, čigar solzne oči | A |
Bobojedac mi namigava na Danico,’ si je mislil | inženir. | ‚Zalotil me je samega pri njej in že misli, da | A |
Vilarju in pritisnil usta k njegovemu suknjiču. | Inženir | je vstal, stopil čez prag in pogledal na solnce | A |
dobro živelo,« je govoril z vzhitom, ki ga je | inženir | smatral za pretiranost in hinavstvo.»Doslej | A |
soditi, naraščala v neurjih v deroč potok. | Inženir | je postal in pogledal gor in dol po jarku, premišljujoč | A |
drvarji nezadovoljni s hrano in znamkami, da jih | inženir | podpihuje in jim obeta izboljšanje njih stanja | A |
icvrknjeno je bilo in osmojeno kakor ob veliki suši. | Inženir | ni mogel dognati, odkod in kdaj je navalila | A |
ležečih v poslednjem mrtvilu v bolnem gozdu. | Inženir | se je na vso moč trudil, da bi ga brez zadržkov | A |
so mu zabranili pouk. Tako je premišljeval | inženir. | Po dolgem premolku je izpregovoril: »Škoda tvoje | A |
mrak je že nastopal. Ko se je bil pokril, je | inženir | izpregovoril: »Kaj si se li s Črne Gore še povrnil | A |
»Kako si, brate Gorogranče?« ga je ogovoril | inženir, | ko sta prišla v goščavo. »Že bo; zdaj je hrana | A |
bi bilo vse res tako, kakor uče,« je podvomil | inženir. | »O, kako se je vedno kuhalo in peklo in cvrlo | A |
Vilarja, ker delavce je res skrbelo, ukrene li | inženir | kaj v tej stvari ali nič.Preteklo nedeljo so | A |
kupil svojo. Po kratkem premolku je vprašal | inženir: | »Ali je bil danes Atif Sarajlija kaj v Medvedjem | A |
spominjam, da sem nekaj slišal,« je odgovoril | inženir, | vesel, da mu kuhar s pripovedovanjem krati čas | A |
drvarskih željah in pritožbah ni nikdar pisal. | Inženir | ni maral dela odpraviti tako šablonski.S prvimi | A |
mladi mož menda že naveličal Konj-planine. | Inženir | je dvignil glavo ter ostro pogledal na gozdarjeve | A |
Razveselilo ga je, da ta neoprezni in razgreti | inženir | tako odkritosrčno razstavlja svoje simpatije | A |
čakajo strokovnjaka, veščaka. Prosim, gospod | inženir, | bi li ne mogli začeti 20. tega meseca ali pa | A |
Obrnil se je k Vilarju. »In še nekaj, gospod | inženir! | Izdelal sem neki osnutek ali načrt za most, ki | A |
Molče mu je prikimal. »Gospod | inženir | naj dela po svojem načrtu.On se je učil stavbarske | A |
prepričal,« je rekel general, ki je vedel, da | inženir | ne mara pregledavati in vpoštevati načrtov neukega | A |
prestavili v korak. »Izborno jahate, gospod | inženir. | Nisem mislil,« je pohvalil general, božajoč razpenjen | A |
adjutantovo lice je izpreletela zavist. »Ee, gospod | inženir | ima vztrajnega konja, dobro pleme.« Zajahali | A |
gospodine Franjo, ti in tvoji prijatelji!« »Gospod | inženir, | vi ste že dobro znani v tem kraju.I vulgarno | A |
kavalirji za njima, no do tedaj je bilo še dolgo in | inženir | jima je dobro došel.Kmalu za Tuzlo so izletniki | A |
Krvnik se pripelje danes ponoči.« »O gospod | inženir, | na to morate pogledati!« je viknila deklica | A |
lupina in kakšno črvivo jedro!’ je pomislil | inženir | ter stopil par korakov nazaj. Tedaj je pripeljala | A |
Prijela ga je za roko. »Idite, gospod | inženir, | po bližnjici z menoj!« »Lepa hvala, gospica | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |