nova beseda iz Slovenije
povabilu, ki si ga šteje v čast. Po glasu je | inženir | spoznal Buzdugo. Neprijetni občutek razočaranja | A |
Izborno kuhinjo imaš, handžija,« je pohvalil | inženir, | Pero pa je pojasnil, da se pečenka ni pekla | A |
pri kolaču, pri pogači in dukatih žoltih.« | Inženir | je nekaj pomislil, potem se je obrnil k Vazku | A |
vojaški postoj ter strogo rekel: »Dovolite, gospod | inženir, | da po svojih pravilih izvršim svojo dolžnost | A |
besedo prismuknil Vilarja: »Verjemite mi, gospod | inženir, | da bi ob nedeljah i jaz rajši gledal v kolo | A |
Danico in doma bodite prijazni z njo!« je rekel | inženir | ter položil list na mizo. »Čemo, bogme! | A |
tuzlanskega okraja ‒« »Vem,« mu je prestrigel besedo | inženir, | počivajoč na kamnu in otirajoč si pot s čela | A |
ga podtakne meni in Mušiću. Hajdiva dalje!« | Inženir | ni bil na jasnem, kako je to, da se nahaja tu | A |
podzemlja. »Kaj pa je?« je prestrašen vprašal | inženir. | »Glej, tu je ležalo vse polno handžarjev, pušk | A |
sicer prehitel kdo drugi,« je ravnodušno menil | inženir, | pomikajoč se proti izhodu. »Prenesel jo je. | A |
svojim plenom. Zasopljen se je pletel in lovil | inženir | za svojim bodrim tovarišem.Zamislil se je vanj | A |
Drine do morja,« je hitro in s poudarkom povzel | inženir, | videč, da je oni zašel v svoj deklamatorski | A |
Slabo, hajduško večerjo imaš, brate,« je rekel | inženir. | »Ni baš najbolja,« je ravnodušno odgovoril. | A |
ljubezenske sreče. Vazko je prinesel kavo in | inženir | je izvrnil prvo skodelico. Segel je v žep po | A |
Save pod visokimi planinami,« je suho odgovoril | inženir, | hoteč opozoriti dečka, da človeku, ki je onkraj | A |
Lisinski ter že z voza mahal Vilarju v pozdrav. | Inženir | je pozdravljajoč dvignil čepico in tekel pomagat | A |
Bajićevi materi z voza. »Glejte me, gospod | inženir, | ker sami nočete k nam, pridem pa jaz k vam. | A |
da pozdravim i ostalo gospodo,« je poprosil | inženir. | Hitel je k načelniku in Lisinskemu, ki sta zabavljala | A |
voza stal pl. Pester. »Zdravstvujte, gospod | inženir! | « je zaklicala Katica, ki je sedela še na konju | A |
s pahljačo po roki. »Da ne pozabim, gospod | inženir, | general mi je naročil, naj vas opozorim na jalski | A |
ukvarjati danes in jutri. »Prosil vas bom, gospod | inženir, | da greste jutri dopoldne z menoj na Konj-planino | A |
orožja. Jaz sem namreč uradno tukaj in vi, gospod | inženir, | ste takorekoč važna oseba, oziroma priča v mojih | A |
se klanjajoč. »Dobro, dobro,« je odgovoril | inženir | ter se priklonil. Danico je zanimalo, kdo je | A |
pravkar na tem stolcu in pil kavo ‒ gospodin | inženir? | « je čudeč se vprašala gospa. »Delavci mu pravijo | A |
iznova predstavljal. »Ljudem tukaj se beseda | inženir | ne zdi okretna, zato me imenujejo po domače | A |
‒ dobro ‒ kaj bi se ne?« je siloma pojasnil | inženir. | »Gospod je bolj zapetega značaja, samosvoj, | A |
»Zakaj?« je krotko in potrpežljivo vprašal | inženir, | vpoštevajoč zakon gostoljubnosti. »Ker umete | A |
Lisinski je razvil svoj načrt za prihodnji dan. | Inženir | mu je na tla narisal očrtek vseh stez, po katerih | A |
privezati na Katico. »Nič se ne bojte, gospod | inženir! | Vem, da Katica ni za vas. | A |
zaljubljena v vas srečno ali nesrečno, tega ne vem.« | Inženir | se je glasno posmejal in rdečica mu je zalila | A |
Buzduga se je porogljivo posmejal. »Gospod | inženir | bi v Bosni rad imel rahločutne pse, ki bi lizali | A |
planino?« »Ne, gospod načelnik,« je mirno odvrnil | inženir. | Tisti hip se je zavedel, da ne govori s prijateljem | A |
človeku in odgovori nanja niso ugodni,« je govoril | inženir. | »Zakaj se zaganjamo pri vsaki priliki v domače | A |
po njej. Dobivajo jo pa kolonisti ‒« »Gospod | inženir, | vi ste malo časa tukaj in ne poznate razmer | A |
»Kolonistov tudi ni treba zato,« je odvrnil | inženir, | »pač pa pomoči od merodajnih činiteljev.Ker | A |
podpihovati z bojnimi psi.« »Prav dobro, gospod | inženir! | « je kliknila Bajićeva mati, ki je v nočni jopi | A |
ne devam je pod mernik,« je mirno odgovoril | inženir. | Tisti hip je začutil, da se je nekaj zadelo ob | A |
moreva dajati, ne da bi se uničila? Gospod | inženir | nama je zelo pristrigel peroti.Ako ne odneha | A |
V drugi del pa je pisal češke besede, ki jim | inženir | ni vedel pomena, čeprav so bile važne. Beležil | A |
mi smejejo, nego da me preklinjajo.« »Gospod | inženir, | to si prepovedujem, da bi me vi učili, s kakšnimi | A |
sovražnim pogledom ter rekel: »Prosim, gospod | inženir, | za kratek pomenek na samem.« »Prosim, gospod | A |
In šla sta za han. »Gospod | inženir, | « je rekel Buzduga, ki je zopet prijel svojega | A |
za gumb in se mu ostro zazrl v oči, »gospod | inženir, | vi imate navado, da se vmešavate v stvari, ki | A |
brado: igra mu je šla po sreči in zdaj dobi še | inženir | svojo pošteno lekcijo.Kajpada se Buzduga z Vilarjem | A |
razbremenilne zneske i.t.d. »Kaj si je izmislil | inženir | Vilar!Ste li slišali, očka Blaustift? | A |
v mojem kontraktu in od tam jih ne izrine ne | inženir | ne deželna vlada.« »Vse je mogoče. | A |
»Kdo je gospodin Franjo?« »Naš | inženir, | tisti, ki bi nas rad spravil na beraško palico | A |
tista stremljenja bo kazal navzdol kakor naš | inženir. | Skupno se bosta zaganjala toliko časa v marke | A |
vprašal gospodar. »Jutri zjutraj se popelje | inženir | v Tuzlo in potem bo završalo.« »Že jutri?« | A |
O-o-o! Kaj bo z nama, ako zverski | inženir | s Konj-planine ubije nadporočnika!« »Ne bo ga | A |
Ponudil jima je divan, pa nista sedla. »Gospod | inženir, | neprijetna dolžnost naju vede k vam, e-e-e, | A |
je velel oče. . / . / stran 524 . / »Gospod | inženir, | pa bi šli z Vinkom v kazino,« je poprosila gospa | A |
pomeniva.« »Le kar pri nas ostanite, gospod | inženir! | Tri tolste piške imam že zaklane za večerjo, | A |
biti dva sekundanta?« »Dveh treba,« je rekel | inženir | ter izvadil iz žepa knjižico, ki uči dvobojna | A |
sledni pes, in na tvoje mesto hitro pride drug | inženir, | da nam zgradi most preko Jale.V meni bi bilo | A |
jih naučila od tebe. Kaj si bo mislil gospod | inženir | o najinem besedičenju,« je rekla po dolgem prerekanju | A |
Obrnila se je k Vilarju ter rekla: »Gospod | inženir, | ako še niste preskrbljeni s stanovanjem za čas | A |
govoric ne morem preprečiti,« je nevoljno rekel | inženir. | Okrenil se je k Bajiću in tiho je pristavil: | A |
. / stran 539 . / Bodite milostiv, gospod | inženir, | nikar ga ne ustrelite!Ti kavalirji nič ne pomislijo | A |
časti vreden človek. Zato se vam čudim, gospod | inženir, | da ravnate z menoj kakor s cuckom in bebcem | A |
tratini in se ustavil pred Vilarjem. »Gospod | inženir, | vaša hladnokrvnost me je očarala!« Potem je | A |
kakor bi ga bila dvignila vzmet. »Nu ‒ gospod | inženir | ‒ kaj se obotavljate?Oskrunjena čast je umita | A |
Kar je bilo, je prošlo. Pozabiva na to, gospod | inženir! | V moji krvi leži neugasljivo sovraštvo do nepokornih | A |
dohajajoč prijatelja. »Videl,« je odgovoril | inženir. | »Kdor nima srca, ne pozna pravega ponosa. | A |
je k adjutantu in rekel: »Ne zadošča, da dela | inženir, | on naj dela tudi po svojem prepričanju!«Odslej | A |
kamor solnce zahaja.« »Kje je to?« je vprašal | inženir, | videč, da postaja siromak domač, zgovoren in | A |
Uf, to je deklica!« | Inženir | je bulil oči in poslušal, zadovoljen, da je | A |
nazaj, ki itak ne bo za drugo nego za mesarja. | Inženir | je obljubil svojo pomoč, zaprl okno in se začel | A |
je bil in to mu ni bilo prav. Ker je bil pa | inženir | zaradi mostu generalov zaupnik, mu je po prijaznem | A |
privezana, ali Bog ve kaj ‒« »O, glejte no, gospod | inženir! | Čujmo in strmimo! | A |
poslali iz konaka. O, ta pa ni zanesljiva, gospod | inženir! | Naš poklic je, da privadimo te ljudi z železno | A |
k njemu ter zastrmel v njegove oči. »Gospod | inženir, | vi me ne bodete učili, kaj je tu opravičeno | A |
bil njegov glas. »Dajte si dopovedati, gospod | inženir, | da vi ne veste, s kakšnimi zanikarnimi ljudmi | A |
Poljubil ji je roko. »Veste, gospod | inženir, | da smo onstran Save, ne hotela bi, da mi na | A |
odmeri. . / . / stran 599 . / »Oh, gospod | inženir! | Kako sem vesela, da ste se zopet vrnili. | A |
Tedaj je priskočil Samojlo. »Gospod | inženir, | vi boste s svojim vplivom vsekakor dosegli, | A |
se branim razbojnikov.« »Pomislite, gospod | inženir, | streljamo naj!Bog pravični, ali je res že tako | A |
sicer novega v našem taboru?« ga je vprašal | inženir | ter mu podal smotko. »Prav od srca se vas veselimo | A |
rasti. Mimo oskubljenega vejevja je zagledal | inženir | prizor, ki bi ga bil porabil za vsako izrednost | A |
sklonil k Vilarjevi roki. »Oprosti, gospod | inženir, | mojo smelo besedo!« je povzel hrust in se prikupljivo | A |
fes in se lahno priklonil. »Oprosti, gospod | inženir! | Trda je zemlja in nebo je visoko: kam naj bežimo | A |
agilnosti jezika ga pa tudi doseza. Tako je pomislil | inženir. | Stopil je v kolibo, da se pokaže Gajerju. | A |
pri izboru svojih delavcev. Tudi vi, gospod | inženir, | bi ga bili sprejeli.« »Ali pa ne. | A |
v slogi z vsemi preživel to zimo.« »Gospod | inženir, | tega vendar ne morem storiti, da bi noč in dan | A |
tebi dosti gostov, Vazko,« se je ponorčeval | inženir, | ko je spravil prekipeče čuvstvo v ravnotežje | A |
inženirja, ki je vstal. »Oprostite, gospod | inženir, | da v imenu zakona preiščeva izbo, ni li tu skritega | A |
/ stran 649 . / »M-da ‒ oprostite, gospod | inženir, | ako sem vas neljubo motil.«Orožnik je podal | A |
z nasmešljivostjo. »Pod vašo zaščito, gospod | inženir, | je ta dama varna in bo gotovo pri rokah, ako | A |
zaptij in askerov?« »Gotovo«, je suho odgovoril | inženir. | Okrenil se je k deklici. | A |
Zvita kača je ta Katica, nisem mislil,« je rekel | inženir, | odganjajoč občutek samoljubnosti; z ljubeznijo | A |
kar je moškega spola na Konj-planini.« »Samo | inženir | ji ni nevaren ‒ a?« »Za mojo mislijo hodiš, | A |
In ne čvekaj o tem na trgu! Gospod | inženir | želi, da ostane stvar, kolikor je mogoče, tajna | A |
nesporazumljenja.« »Sem si precej mislila, gospod | inženir, | « je rekla gospa Minka, ljubo se smejoč na vse | A |
pri njem poln arzenal prepovedanega orožja.« | Inženir | ga je prijel za roko.»Dragi prijatelj, saj sem | A |
in bojev z gozdarjem, ki je godrnjal, da mu | inženir | jemlje delavce, tako da zastaja pravo delo, | A |
in nerabne; vidi se jim, da jih ni napravil | inženir. | « »Potrati glede delavskih moči se moram upreti | A |
da bi ne spoznal, kakšne zapreke premaguje | inženir: | toliko časa trka na vrata sirove prirode, da | A |
tri trde korake proti Vilarju. »Evo me, gospod | inženir! | Kdor išče vraga, lahko ga najde.« | A |
vreden delavski stan,« je z vnemo odgovoril | inženir, | spravljajoč plačilne listine v žep.»Delavčevi | A |
izplačevanju orožniško asistenco iz bližnjega Pilića, | inženir | pa ni hotel v senci bajonetov govoriti s svojimi | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |