ime (1.101-1.200)

obraz s smehljajočimi očmi. ”Torej Peter ti je	ime.	Jaz pa sem tvoj sorodnik, reci mi stric!	A
so ji stopile v oči. ”Ali ti je res Peter	ime?	“ ”Res!“ je odgovoril Peter in se je čudil	A
odgovoril Peter in se je čudil. ”Kako grdo	ime!	Ali zato te imam vendarle rada!	A
vendarle rada! Mi smo imeli fanta, ki mu je bilo	ime	Slavko, pa je umrl ...“ In oči so se vdrugič	A
nihče drugi od mene. Celo mojemu očetu je bilo	ime	Martin. Ako boš dalj časa občeval z mano, se	A
izjasnil zlovoljni obraz. ”Šimen, praviš, da ti je	ime	in za Sirotnika da se pišeš?“ ”Je že res	A
od tistih Sirotnikovih pa je zdajle med nami;	ime	mu je Šimen, oblastnija nam ga je poslala za	A
nisem videl, tega človeka, ne vem, kako mu je	ime	in kdo da je!Le kar ženi ga nazaj, odkoder si	A
je solza in je kri. Najpoprej je imel človek	ime	in je imel številko, nato šele želodec in pamet	A
njenega evnuha, »čemu prodajaš lepo djulo?« »V	ime	alaha, hrabri dahija*,« odvrne skopljenec.	A
živ mora veliki djaur pod sveti polumesec. V	ime	Alaha boga, naprej, naprej! Skozi pritlikave	A
Sahare, grof...« Skrivnostno je zašepetala neko	ime.	Spretno in pretkano je nato potisnila drobno	A
bilje, da zna vsaki zelenjavi celo latinsko	ime.	Mati vrtnarica je tako obračala besede, kakor	A
bridkostjo v srcu po svojih starih beležnicah.	Ime	za imenom je brala, toplo prisrčno, kakor imena	A
gospa mati je listala še dalje in dalje in brala	ime	za imenom.Potem je vzela pero, potegnila odločno	A
vzela pero, potegnila odločno črto in zapisala	ime:	»Mercedes.«...Tistikrat je rahlo potrkalo na vrata	A
bom imela mir in bom ostala, ostala in tudi	ime	sem si že izbrala.Elekta bom, sestra Elekta	A
dnem je čula mlada nevesta - Katrica ji je bilo	ime	- pesem stare krošnje:Kupila, zaslužila.	A
Tomaž, »pa junaški ni bilo ne!« »Kako vam je	ime?	« je vprašal še resneje orožnik. »Tomaž Čuden	A
tisti smrtni nevarnosti izgovorili prvikrat	ime	nekoga.« »Lipe,« je zdajci skoro kriknila	A
sedela in v tvoji postelji je spala. Za sveto	ime	božje, Marjanica, povej mi, kdo je bila!«	A
obstal pred vrati, na katerih je bilo pisano neko	ime.	Zopet je potrkal.	A
siroto da se je spravila, praviš, kako ji je že	ime?	« »Jerica!«	A
hodite noter, ne hodite!« »Marjanica, za božje	ime!	« »Ne hodite, ne hodite!« jo je vlekla	A
povedal!« Pozneje je izvedel: mučeniku je bilo	ime	Savonarola. * Tisto leto jeseni je potoval peš	A
Čedada v Tolmin. . / . / stran 8 . / Njegovo	ime	je bilo Janez Potrebujež. I Cerkveni zvon	A
ni drugega povedal, kakor da mu je Matevžek	ime	in da ima doma staro nadušljivo mater.« »Šema	A
constantissima3,« se je nasmehnil vikar, »zelo lepo	ime.	Kaj pa facultas?«	A
rektor? Dekan?« 1 predstojnik na visoki šoli 2	ime	dijaškega društva Vztrajnih 3 vztrajni narod	A
molčal nekaj časa, nato je vprašal: »Kako je že	ime	konzilijarjevo?« »Strozzi.« »Ne poznam ga!«	A
prostori in zavitimi hodniki; v starem veku splošno	ime	za stavbo, ki je tako zapletena, da se človek	A
vzel vikar za svojo, cerkovnika Matevžka in	ime	sinu Poloninega, Petra. Ob robu je stalo zapisano	A
veselega vikarja Martina Štampe, in je bilo knjigi	ime:	»Facetiarum libri IV1.« Tedaj se je mladi	A
iz hudiča. »Hudič,« je čustvoval, »dajem mu	ime,	ki ni grdo in žalostno. To se reče, da mu dajem	A
ni grdo in žalostno. To se reče, da mu dajem	ime	iz Boga.Njegovo pravo ime pa je drugo.	A
reče, da mu dajem ime iz Boga. Njegovo pravo	ime	pa je drugo.Ne, ni tako!	A
Jaz sem Janez. Kako je tebi	ime?	« »Peter,« je odvrnil vrač.	A
»sliki sveta« so živeli: zveri s prečudnimi	ime	ni, ljudstva s predivnimi razrastki, nečedna	A
Krstili so žensko dete in ji dali materino	ime.	Potem so šli v Tolmin in vikar je sam nalil vina	A
ruto in bral v znanih pismenih svoje lastno	ime:	»Vikarju Janezu Potrebuježu!« S tresočo se roko	A
Najsvetejši ljubijo najčistejšo.« »Mati, Tvoje	ime	je sladko« »Tvoje ime je sveto v veke ‒‒ ‒	A
najčistejšo.« »Mati, Tvoje ime je sladko« »Tvoje	ime	je sveto v veke ‒‒ ‒ «	A
oče. »O hudiču s Kneže. Štefan Golja mu je	ime.	« Grofu Ivanu Ignaciju je bilo tedaj šestindvajset	A
njegovem čustvovanju še ni bilo mesta za kmetiško	ime	tolminskega župnika.Grof Ivan Ignacij je namreč	A
Ignacij je namreč tiste čase oboževal eno samo	ime,	ime mlade grofice Ane Katarine ... Cerkveni računi	A
je namreč tiste čase oboževal eno samo ime,	ime	mlade grofice Ane Katarine ... Cerkveni računi	A
svareče in očitajoče: »Tak, Lucija, za sveto božje	ime!	« Kakor da se je neprijetno zbudila iz sanj,	A
občini učiš, da boš vedel! Štefan Golja mu je	ime!	« Oživel je in začel po domače možem razlagati	A
župnika. »Tagliat,« je slišal župnik zoprno	ime	krčmarjevo in se živo vzdramil iz svoje razmišljenosti	A
se ustrašil. Ko je čula deklica mitničarjevo	ime,	je začela kar sunkoma bledeti.Postavljala je	A
drugo in stopil trdo odpirat. »Hvaljeno božje	ime!	« je pozdravil vljudno in plaho birič.Župnik	A
njegove nepojmljive jeze, kadarkoli je slišal	ime	knežanskega župnika.Zaničljivo se mu je razvleklo	A
»Slikarja, častiti! Antonio Locatelli mu je	ime,	« je povedal mitničar.Verjel je, da ga je zadnjič	A
Edmondo mu je rekel in Edmondo Zucco je bilo	ime	Lucijinemu očetu.« »Kako pa to veste?« je vprašal	A
redstavljal klatež Locatelli, »pošten in poznan. Moje	ime	je reverende Allegro.« Grof se je zasmejal,	A
sad ob sadu, da je vzraslo na mizi pred njo	ime,	ki ga je nosila vrezano v droben prstan in ga	A
bridko sladke sanje. Zardelo je pred njo na mizi	ime	ljubljenega moža: »Kamilo.« Zdajci je planila	A
Zdajci je planila plaho kvišku in zabrisala	ime,	ki ga je napisala.Ko pa je videla, da je sama	A
kako mu je svetoval, naj varuje svoje lepo	ime.	»To je dobro, da me ni nihče videl, ko sem trkal	A
videla že večkrat. Kamilo Formentini mi je	ime,	moj stric je komisar Vihtelič v Tolminu.« »Res	A
Višji diakon je stopil za njim. »Kako je	ime	tvoji varovanki?« je vprašal višji duhovni.	A
pot do Kneže je izgovarjal s čudno ginjenostjo	ime	svoje mile varovanke in premišljal, kako bi	A
prišlo čezenj, da je skril v madrigal njeno	ime	in je Kandida našla skrivnost.Potem ni nič več	A
Kaj res?« je vprašal nekdo. »Za sveto božje	ime,	« se je ustrašil Anže še huje.»Nikarte, ljudje	A
kriknil Zucco. Tagliat se je nasmehnil in menil: »	Ime	je ime!Povedati sem hotel le to, da dobro vem	A
Zucco. Tagliat se je nasmehnil in menil: »Ime je	ime!	Povedati sem hotel le to, da dobro vem, kdo je	A
naš, kir si v nebesih, posvečeno bodi Tvoje	ime.	Pridi k nam Tvoje kraljestvo.	A
Rojen iz žene,« je odvrnil klatež. »Štefan mu je	ime!	« »Pa ne Golja?« je vprašal grof osuplo.	A
in presladko, vsem zlobnim močem prestrašno	ime	I. H. S. U. H. Hlapčič bere in bere	A
»IHSUS... To	ime	je lek nad vse leke... haec adoptio nostra... expletio	A
krotkosti, s katero je vse prenesel in si zaslužil	ime,	da je »modrejčansko potrpljenje«. Radost, ki	A
pa da se je on postavil za siroto in za božje	ime	prosil, naj jo puste otrokom.»Nu, pa poja galjot	A
hlapcem,« je menil bridko Andrej. »Za božje	ime,	Andrej,« je vzkliknil Štefan, »ne govori tako	A
biričem. Zaradi krivih nog se ga je bilo prijelo	ime	Skoračnikar. Kdor je mogel, se mu je ognil,	A
potrdil Martin; »zato se ga že od nekdaj drži to	ime.	Bog ve, ali se je kaj izpremenil zadnjih sedem	A
Vipavskem, ki mu je v žlahti, naj se za božje	ime	usmili otroka.Lej, pa se fant zdaj res šola	A
drugače,« je rekel Skoračnikar. »Andrej, za božje	ime,	pomagaj!« je vpil od hleva Lapajne. Vrgel se	A
napisal nanj kratko dan in leto, Grandentejevo	ime	in to, kar je prej povedal.Potem je vstal in	A
Recimo Janeza Bajta. Povedal je	ime.	Birič ga je molče premeril od nog do glave in	A
zavpil in se v razburjenju zmotil, da je zaklical	ime	človeka, ki je že umrl. »Toži le še Bogu,« je	A
Anže po Kranjskem, od koder je bil svoje novo	ime	prinesel za tolminskega Ivanca, Fortunat po	A
kaj je z drugim svetnikom, ki mu je Delaj	ime.	O svetem Jurju, bom dejal, boš plužil in oral	A
v deželo, »novice«, kakor je slovelo domače	ime,	in so bile vedno hujše. Stanovi, to je plemstvo	A
se je oglasil zanj močni Zorut: »Bersa mu je	ime,	gospod.« Uradnik je pogledal nejevoljno na Zoruta	A
Res je. Videval sem ga. Janez Gradnik mu je	ime	in pri knezu Porzii je služil ...«	A
priimek so mu tudi ljudje res zdeli. Pravo	ime	mu je pa bilo Andrej Karnel.Bil je Bandelov	A
števerjanski Karel Tacco, ki je imel v »Zelenem lovoru«	ime	»Mercator-Kupec«, očividno, ker se je po meščanskem	A
činih in slavnih dedih, ki so proslavili svoje	ime	in svoj rod.Coronini je vedel povzdigniti svojega	A
Lovrenc Mrak. Ves mračen je bil, kakor da si	ime	služi. »Kaj pa ti je, saj si ves slab,« je vprašal	A
je dejal Lapajne in previdno zamolčal svoje	ime.	»So rekli, da z Martinom ne bodo govorili, naj	A
Jakob Anton takega obljubil.« »Toda, za božje	ime,	gospod podglavar ‒« je skušal govoriti sodnik	A
cestninar,« je beležil dalje, »ki mu je bilo	ime	Peter Taljanut.Bil je človek trdega srca in	A
in se hotela obrniti. Pa ji je oče za božje	ime	pomignil in jo prosil, naj se posili pa bo prijazna	A
znanje, naj potrebno ukrenemo, da se dožene	ime	in stan onih, ki so prve zmede povzročili.Ker	A
Ali me ne poznaš?	Ime	mi je smrt!« Od tistega časa naprej	A
Občasno smo imeli celo bratovščino SIKEKA.	Ime	je bilo sestavljeno iz prvih črk naših priimkov	A
sva se zatekla v najino bratovščino SIRK.	Ime	je bilo sestavljeno iz začetnic priimka in imena	A
upoštevali. Prvič sem to opazil, ko smo ji dali	ime.	Njeno mater, staro mačko, je na Senožetih raztrgal	A
hiši pa smo obdržali odrščajočo naslednico. »	Ime	naj ji bo Belka,« je menil brat Ciril.Vsa je	A
stolov, ko da bi hotela prisluškovati, kakšno	ime	ji bomo izbrali. »Pika naj bo!« sem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani