Bil je vznemirjen. Uradnik mu ni nič omenil, da je medtem že poslal knežanski župnik sla z denarjem in tako poravnal grofovsko pot v Podmelec. Ivan Ignacij se je domislil svojega očeta in njegove nepojmljive jeze, kadarkoli je slišal ime knežanskega župnika. Zaničljivo se mu je razvleklo lice, segel je po gosjem peresu in vzkliknil: »Gospod Jakob Anton!