ime (1.001-1.100)

široko in ozrl se je hladno na botra in babico. ”	Ime	mu bodi Polikarp!...“	A
babica. . / . / stran 134. . / ”Kako pa mu je	ime?	“ je vprašala ženska in se je čudila. ”Polikarp	A
lasje so se usuli po vzglavju. ”Kako mu je	ime?	“ Babica je sedla na stol poleg zibke, skrila	A
obraz v predpasnik in je zajokala. ”Kako mu je	ime?	“ je vprašala mati vdrugič; trepetal je njen	A
razširile in so bile čisto bele. Slišala je mati	ime	in je ob tistem hipu izdihnila svojo dušo.	A
nenadoma trd in osoren. ”Tam je bilo napisano	ime,	ki ste mi ga bili dali pri krstu. Kako se glasi	A
stran 144 . / ‚Zato so planili nate, ker ti je	ime	Polikarp!‘In takrat sem zajokal; spoznal sem	A
zabrisati, zakriti s klobukom, z nemarno frizuro!	Ime	se ne da zabrisati, ne zakriti.Veste, kaj mi	A
poslednjo desetico in ga naprosim, da bi menjal	ime	z menoj.Ime mu je bilo Jakob - kako blagoglasno	A
desetico in ga naprosim, da bi menjal ime z menoj.	Ime	mu je bilo Jakob - kako blagoglasno, sladko	A
mu je bilo Jakob - kako blagoglasno, sladko	ime!	Pa me pogleda postrani, povpraša po imenu; ozrem	A
Byron je šepal ... Pa recimo, da bi bilo Byronu	ime	Polikarp!...	A
svoje varovance. Meni, na priliko, meni je	ime	Polikarp ...‘Poslušala je, videla je mojo veliko	A
vagabundi in tatovi. Komaj sem jim povedal svoje	ime,	so se me zaničevaje in osorno ogibali, časih	A
/ . / stran 149 . / ”Gospod župnik, svoje	ime	sem vam prinesel.Sami ste mi ga bili dali, vzemite	A
je zasmejal Polikarp. ”Saj je čisto pošteno	ime,	čisto krščansko ime in Polikarp je bil velik	A
”Saj je čisto pošteno ime, čisto krščansko	ime	in Polikarp je bil velik svetnik!...	A
ponudil preko mize Polikarpu. ”Zares, jako lepo	ime	je!Glej, toliko časa si ga nosil, zakaj pa se	A
je čisto vseeno! Polikarp ali Franc - kaj je	ime?	Ná, pa pojdi v miru!“	A
župnik, o, kako ste ljubeznivi! Le obdržite	ime!	Vam ga izročam, hranite ga in ga čuvajte!	A
malo, gospod župnik, ozrite se - kje pa je vaše	ime?	“ Silno se je prestrašil župnik.	A
glavo in je zajokal naglas. ”Ukradel si mi	ime,	vrni ga!“ Polikarp se je smejal krohotoma	A
prinesel - lepo, blagozvočno, še čisto neobrabljeno	ime!	Tu leži, na mizi!“	A
udaril je s pestjo po mizi in je kričal. ”	Ime	daj sem!Moje staro, pošteno ime!	A
”Ime daj sem! Moje staro, pošteno	ime!	Ali te ni sram, da kradeš še po smrti?	A
”Tako ne pojdeš!	Ime	mi vrni, drugače ne pojdeš!“ Videl je škodoželjn	A
gomilo in ograjo napravim okoli ... Daj, vrni mi	ime!	“ Polikarp je stal ob durih in ni izpregovoril	A
sklenil je roke in je pokleknil. ”Daj, vrni mi	ime!	“ Zapihal je lahen veter, brez šuma so se duri	A
povem, kaj se mi je zgodilo! Glej, izgubil sem	ime,	svoje staro, lepo, pošteno ime! Bog mi ga je	A
izgubil sem ime, svoje staro, lepo, pošteno	ime!	Bog mi ga je bil dal, Bog ga je vzel, njegovo	A
Bog mi ga je bil dal, Bog ga je vzel, njegovo	ime	bodi hvaljeno...Namesto prejšnjega pa sem dobil	A
hvaljeno... Namesto prejšnjega pa sem dobil novo	ime,	kazen božjo na stara leta.Ne glej me tako mrko	A
mrko, ne zavrzi me! Zakaj vedi, o prijatelj,	ime	mi je Polikarp!...“	A
Hotelo se je Vsegamogočnemu, da mi je vzel	ime,	ki sem ga nosil v časti in poštenju tako dolgo	A
prilepljeno na suknjo čisto novo, zelo neprijetno	ime	in nosil bom to težko breme do groba.Ne zaničujte	A
v Kristusu, in jokajte z mano: odslej mi je	ime	Polikarp!...“	A
blagi, ki sem vas ljubil ... Vedite, da mi je	ime	Polikarp!“ Ozrli so se osupli nanj.	A
čemu bi vas zaničevali? Meni, na priliko, je	ime	Matija ...“ Nezaupno mu je pogledal župnik	A
Marko, je paševal Ali paša. Prej mu je bilo	ime	Feliks, toda Feliks je rastel in rastel in se	A
nemški baron; zató so mu dali kmetje turško	ime,	ker krščanskega ni zaslužil. Odpustil ni niti	A
»Pozdravljen, godec! Kako ti je	ime	in odkod prihajaš.« »Ime mi je Marko	A
Kako ti je ime in odkod prihajaš.« »	Ime	mi je Marko in svet je moj dom. Pozdravljeni	A
bel slamnik. Tam je bila Angela; o sladko	ime!	... Nekoč v nemirni, sladko‐žalostni noči se mu	A
njegovo ljubezen ter jo je vso oskrunila. Tudi	ime	Angela se mu ni zdelo več tako sladko. Kakšen	A
Francko? Če sliši človek	ime	Francka, si misli takoj prijazen, okrogel obrazek	A
je naposled tudi zaljubil. Tončka ji je bilo	ime	in bila je še skoro mlada.Kozava je bila in	A
Tudi jaz sem poljubil tako znamenje. Kako je	ime	tvoji nevesti?“ ”Mimi!“	A
za ves narod in njegovo prihodnost. Sinu bo	ime	Janez, hčerki pa Špelca ... grdo je, da zaničujejo	A
se dotaknil kdo moje rame ter zaklical moje	ime.	Oči strme v temo - tam od okna se sveti ozek	A
čudnega zgenilo v mojem srcu. ”Kako ti je	ime?	“ sem jo prašal. ”Francka!“	A
pridobiti rešpekt. Temu mojemu sošolcu je bilo	ime	Peter, - in danes je posetil Rétovje kot visok	A
komaj šele dveletnega otroka; Bojan mu je bilo	ime.	In zgodilo se je nekoč na spomlad, da je Bojan	A
nadzornika. ”Omenili ste, gospod davkar, tudi moje	ime.	Omenili ste ga v taki zvezi, da bi morda katerikoli	A
kazala znamenja na nebu. Kazalcu pa je bilo	ime	groš, v znamenju groša si se prodajal in redil	A
ji zagradil pot. ”Kam, dekle, in kako ti je	ime?	“ Ker sem se smejal, se je smejala še ona.	A
ni branila. ”Zdaj mi vse povej, kako ti je	ime,	čigava si in odkod, vse kako in kaj!“ Pogledala	A
”Zakaj vprašujete, gospod?	Ime	mi je Minca - glejte, tam doli sem doma, tam	A
so se zamislili. Peter, je rekel, da mu je	ime,	in da je pisar. Ker je tako razodel in izpovedal	A
vzel spremnico, da bi podpisal; pogledal je	ime	pošiljalca in roka se mu je pričela tresti.	A
se malo poigrala z njim. Jurček mu je bilo	ime	... Jurček Negoda!“ ”Kaj pa je bil po poklicu	A
tako čudnega ne imel!“ so rekli nekateri. ”Kaj	ime!	Čednost in pobožnost je poglavitna stvar,“ so	A
stvar,“ so rekli drugi. Zakaj župniku je bilo	ime	Adaptacij ... Ali kljub svojemu imenu se je	A
neprestano in ni govoril besedice. Ko je slišal svoje	ime,	se je ozrl postrani in je vtaknil v usta velik	A
Prisrčna prijatelja sta bila. Prvemu je bilo	ime	Peter, drugemu Pavel. Peter je bil slok in šibek	A
Imel pa je Severin prijatelja, ki mu je bilo	ime	Ksenofon; odkod mu tako ime, ni povedal nikomur	A
prijatelja, ki mu je bilo ime Ksenofon; odkod mu tako	ime,	ni povedal nikomur. Ksenofon je bil Severinov	A
se mešajo mednje, komaj jim ve kdo poklic in	ime,	a sčasoma se jih družba privadi in bi jih celo	A
takrat je dobil nagrado na akademiji, in njegovo	ime	je bilo po časopisih; nekdo je pisal celo jako	A
doli. Bil je že slaven in premožen, njegovo	ime	so imenovali s spoštovanjem tuji časopisi.In	A
vkljub svojemu premoženju ”ni pozabil na svoje	ime	in svoje pokolenje“ in da se je spomnil časih	A
pesniku za neko zakotno vas ... potrpi ... kako mu je	ime?	Vraga, misli si; da mu ne vem imena v temle	A
Vprašaj : Kdo je? Imena ji ni,	ime	bi bilo odrešenje. Na meni samem, na mojem	A
luč? Ah, nima lica in ne imena; še smrt ima	ime;	ta strahota, ki se je bila v dolgi, dolgi noči	A
Iz katere hiše? Kako mu je bilo	ime,	ali je bil moški, ali je bila ženska, otrok	A
Napravila sva drug zapisnik. ”Dan in ura smrti,	ime	človeka, njegova starost in njegov poklic.“	A
še dneva nisva povedala; zvečer sva napisala	ime,	naslednje jutro pa je umrl.Kadar sva se tako	A
Prestrašena se je ozrla Mira. ”Kako mu je	ime?	“ je vprašala ona in omočila pero. ”Franc	A
samozavest in laž, laž, laž... Ženski je bilo	ime	Lucija.Gladka in bela je bila njena polt, telo	A
prvega, ki pride mimo. Ne vpraša, kako je človeku	ime	in če je iz dobre hiše, tudi ne vpraša po gruntu	A
sad greha in nečistosti, priča že samo njegovo	ime,	ki je tako, kakor ga nima nobeden krščanski	A
nobeden krščanski človek na svetu. Ljudje božji,	ime	mu je Dioniz.Kakršno ime, takšno življenje.	A
Ljudje božji, ime mu je Dioniz. Kakršno	ime,	takšno življenje. Prikazal se ni nikamor, ker	A
privlekel je s seboj tudi svojo priležnico. Ljudje,	ime	ji je Hiacinta.“ Še bolj je zmajal z glavo	A
Ali si že ugenila, kdo sem? Zlodej mi je	ime.	“ Mlinarica se je zvonko zasmejala.	A
Mlinarica se je zvonko zasmejala. ”Kako čudno	ime!	Ampak v tej dolini šentflorjanski so vsa imena	A
svetlimi . / . / stran 127 . / črkami tvoje	ime,	in vendar sem odlašal!Zdaj vidim strahoma, da	A
trepetajočo misel v duši. Ni jima bilo zmerom tako	ime;	od začetka še krščena nista bila.Ko sem komaj	A
klical za Dioniza in za Jacinto; lahko vama je	ime	Mate in Francka, Lojz in Hanca.Ime je igrača	A
vama je ime Mate in Francka, Lojz in Hanca.	Ime	je igrača; kakor se obraz drugače nasmehne,	A
se obraz drugače nasmehne, tako mu je drugače	ime.	Misel pa je ena, nespremenljiva, stresa s perotmi	A
dekle. Ne spominjam se več, kako ji je bilo	ime,	kje da je zdaj in kako živi; le ljubeznivega	A
imam za Ameriko!“ si je mislil. ”Ta je kakor	ime	na poštnem pismu; izgubili me ne bodo.“ Daleč	A
Ni; ampak tako sva se zgovorila, da pišem na	ime	tistega Lojzeta, ki je že tam, on pa náte, ki	A
namršil obrvi. ”Za Malnarja se piše in Tone mu je	ime.	“ Lojze je povesil glavo.	A
mizar, je imel lepo ženo. Marta ji je bilo	ime.	On je bil resen in postaven mož, ustvarjen za	A
ali rad sem jo imel. Kadar sem slišal njeno	ime,	se mi je zdelo, da me je nekdo od daleč poklical	A
Ti si Štefan Poljanec ... ali kako ti je zdaj	ime?	“ ”Štefan Poljanec ... saj je vseeno!	A
beremo edinole v pravljicah in v svoji mladosti.	Ime	ji je bilo Francka in lepa je bila.Kadar se	A
razjokam, ko pomislim, kako bo češčeno moje	ime!	“ Dolgo je govoril, kakor v omotici, čudne	A
stran 240 . / vsega človeštva srce in duša, in	ime	mu je Zdenko Petersilka!Ljudje božji, to je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani