gregor (401-500)

sem se dal v roke svojemu plemenitemu ‒ očetu.	Gregor,	drugi vaš pozabljeni sin, me bo iskal pri vas	A
me bo iskal pri vas ... « . / . / stran 96 . / »	Gregor	... ?« se je grof tresel kakor mladika na vodi	A
grof tresel kakor mladika na vodi. »Kateri	Gregor?	« »Kaj jih imate toliko, da se ne spomnite pravega	A
je v meni slabega, imam po vas, a moj polbrat	Gregor	je še bolj vaš, lahko ga boste veseli, ko pride	A
»Eden od vaju naj nas vodi med vaše!« »	Gregor,	« je straža potrdila geslo.»No, le za menoj!	A
stopil naproti desetemu bratu. »Dosti vas je,	Gregor,	« je ta segel v roko svojemu postranskemu polbratu	A
mučna misel ga je vila. »S čim pa boš?« je	Gregor	zmajeval z glavo.»Saj si praznih rok.«	A
odpočijte se ‒ založite in si dušo primočite!«	Gregor	je kratko, ukazujoče mignil.Mlad Uskok je od	A
smehu in šali skoraj zgrešili. »Dobri fant,« je	Gregor	naposled mogel reči, »kar jej in pij!Noben tlačan	A
dasi je bil lačen kakor bi prišel s tlake.	Gregor	je z očmi trenil po krdelu in ukazal: »Tiho	A
drobne kose!« »Zato moramo napasti grad,« je	Gregor	dalje pravil in jim, gledajoč v list papirja	A
nad grad. »Ves plen prinesite semkaj,« je	Gregor	zabičeval.»A kdor mi izroči grofa, živega ali	A
je vendarle tvoj in moj oče, ne pozabi tega,	Gregor!	« »Nikoli še ni pokazal, da je; tudi tebi ne	A
Preklet sin, ki roko dvigne zoper svojega očeta!«	Gregor	je molčal, pobešal oči in težko dihal, a naposled	A
opravimo vse to.« »Saj res, le pojdite!« je	Gregor	pokimal. In so šli.	A
In so šli. A	Gregor,	malopridnež, kakršen je bil, ni več zaupal bratu	A
upornikov in opleniti in zažgati mesto Krško,« je	Gregor	hrabril Uskoke. »In kakor tačas grof Thurn,	A
človeško ravnal s tlačani; vedel pa nisem, da	Gregor	privre s takimi razbojniki in da hoče kaj tako	A
razbojniško dušo, povedal, da jih je najel neki	Gregor,	napol gospod ali kdo. Med mrtvimi so potlej	A
kako mu je bilo čez glavo, ko je videl, da je	Gregor	prišel z drhaljo strašnih razbojnikov, ki so	A
požigati. »A ko sem slišal, kako jim je polbrat	Gregor	zabičeval, naj mu očeta v roke dajo živega ali	A
mu blodila tudi postranska sinova Boštjan in	Gregor.	Le kako je Boštjan mogel vedeti, da taka nesreča	A
Kaj je res čarovnik, vedež? In da se je	Gregor	tako zavrgel!Saj se je po njegovih žilah pretakala	A
Kaj pa o ‒ Uskokih?« »Vedel sem, da polbrat	Gregor	kani z razbojniki obiskati ‒ očetni grad,« je	A
požigati, sem se res nekoliko ustrašil. A ko je	Gregor	‒ Bog mu odpusti! ‒ obljubil posebno plačo tistemu	A
Rezka je bogata, lepo domačijo ji je zapustil	Gregor	in gotovine tudi.Pridna je in poštena, lepa	A
misel, ena volja. Saj ji je tudi prej, ko je še	Gregor	živel, vedno potuho dajala.« »Gregor	A
je še Gregor živel, vedno potuho dajala.« »	Gregor	bi pač ne bil svoje hčere nikdar dal človeku	A
Tandlerici od začetka šeste do konca osme šole	Gregor	Ložar iz Beričevega pri Dolu. Bil je silno močan	A
omenim . / . / stran 104 . / samo najstarejše.	Gregor	Blaž, po rodu Mengšan, je bil nekdaj moj součenec	A
odred je imel takole vodstvo: komandant je bil	Gregor,	komisar Stane-Dobovičnik.Pomočnik komisarja	A
Leskošek. Povedal je Gregorju, kaj mora storiti,	Gregor	pa mu je odgovarjal, kaj je mogoče porušiti	A
mora samo komandirati. . /\ .. stran 46 . \/	Gregor	je bil zelo siten komandant.Če je partizan preglasno	A
veselih. Komaj smo začeli, se je pokazal iz šotora	Gregor;	razburjen se je zagledal v nas. Pevci so umolknili	A
partijske zadeve. In res smo nekega večera odšli:	Gregor	z velikanskim nahrbtnikom, komisar Stane (Krt	A
Jokl je podnevi obdeloval domače terence,	Gregor	pa je spal.S Krtom sva pa splezala na Križno	A
stran 48 . \/ »Kaj pa je to?« je vprašal	Gregor,	obstal in prijel puško.Jokl se je nasmehnil	A
Grega, v naših krajih ni take konspiracije.«	Gregor	je samo gledal in poslušal: partizanski logor	A
bilo, nikakršnih resnih obrazov nisi videl.	Gregor	je gledal - in popustil. Nekaj dni smo bili	A
popustil. Nekaj dni smo bili pod Snežnikom.	Gregor	je imel vojaške ure s komandirji in vodniki	A
in vodniki, a komisar Krt politične; nato je	Gregor	odšel k Belim vodam, v civilni logor. Tam je	A
predaval o zunanjepolitičnem položaju. Komisar	Gregor,	star borec in bivši stavbinec, je bil bolan	A
dolžnosti, zato je postal pomočnik komisarja.	Gregor	je prišel v partizane že bolehen na želodcu	A
razlezlo po širni senožeti za pašo. Ko je prišel	Gregor,	ki je nosil prav tako veliko vrečo krompirja	A
kakega našega ujeli in kaj smo zagledali? Komisar	Gregor	se je podil po senožeti, lovil živino ter kričal	A
motati okrog živine. Potolažili smo ga, ali	Gregor,	ki je bil znan abstinent, se je jezil, da smo	A
pripravili iz prašičev in goveda. Ko jih je	Gregor	zagledal, je rekel: »No, po dolgem času nas	A
za to, da imam pol litra žganja...« Zvečer je	Gregor	sedel pred barako na svoj velikanski nahrbtnik	A
Matevž, ta jih bo pa vzgojil po komisarsko.«	Gregor	ga je samo grdo pogledal. Spali smo na zgornjem	A
Gregorja suval v rebra in se na tihem smejal.	Gregor	je škripal z zobmi, jaz sem pa mislil na to	A
smo povedali, kaj so ponoči govorili o nas.	Gregor	jih je vse postrojil, v vrsto.Stane je stopil	A
Krtovo lepo novo obleko. Za Krtom je govoril	Gregor	o discipliniranih partizanih tam na Krimu.	A
stran 55 . \/ ko, da je zbudil vse speče. Tudi	Gregor	se je zbudil in skočil s pograda.Zakričal je	A
Romuniji. »Eh, pravljice,« je nejevoljno rekel	Gregor	in se zavalil nazaj na pograd. Ribničani so	A
kakor moji partizani v Travni gori,« je godrnjal	Gregor	in obdeloval veliko konjsko salamo. Jokl je	A
Italijanov pa ste potolkli ta mesec,« je spraševal	Gregor.	»Ta mesec nič.	A
in nestrpno čakali, kdaj se bodo prikazali.	Gregor	je nestrpno gledal skozi daljnogled.Jokl pa	A
Nekateri pa so popihali v druga skrivališča.	Gregor	je klel.Ko ne bi bilo vražjega učitelja, ne	A
stran 60 . \/ Jokl ga je dražil: »Seveda,	Gregor,	med pravniki so itak sami junaki, še zgodovina	A
sami junaki, še zgodovina bo pisala o tem.«	Gregor	je znenada debelo pogledal Jokla.»Pa menda ja	A
šoli na Golem grabnu, je rekel komandant odreda	Gregor:	»Lej ga hudirja, zopet si prišel sem, zopet	A
štaba Zdravkom o vojaški taktiki in strategiji.	Gregor	se je navduševal za male, po petnajst mož velike	A
za komisarje in komandante. Nekoč mi je rekel	Gregor:	»Veš kaj, Matevž, dajmo temu kuharju kako šaržo	A
Partizani so se usipali iz hiš in tekli v zaklone.	Gregor	je kričal: »Za mrtvi ogel!«Ranjen ni bil niti	A
Govorili in diskutirali smo o raznih oblikah.	Gregor	je samo molčal in srepo zrl predse. Po končani	A
Vsedla sva se. Mikalo me je zvedeti, kaj ima	Gregor	za bregom.Brez uvoda je bruhnil na dan: »Kaj	A
o zadružništvu in mislil na Leninove besede,	Gregor	pa je srdito branil načelo kolhozov ali velekmetij	A
primorske novince v Stare žage na Dolenjsko.	Gregor	bi rad ostal s četo v krimskih gozdovih, jaz	A
zaplenila tri puške in dva zaboja municije.	Gregor	pravi, da je takale akcija kar dobra...Tomaž se	A
Partijo kot vodečo silo Osvobodilne fronte.	Gregor	čepi ves sključen in prebira stare ljubljanske	A
prebira stare ljubljanske be-ga časopise. »Hej,	Gregor,	da te ne bo Slovenski dom spreobrnil! Javornik	A
slišala pesem, harmonika, kričanje, da se je	Gregor	stalno jezil.Formirala se je kolona 150 novincev	A
Sklenil sem, da jo bom jaz spremljal na Dolenjsko.	Gregor	je ostal s četo.Premaknil se je na Padež.	A
Prišel je komandant Notranjskega odreda,	Gregor,	da bo s četo spremljal civile iz taborišča izpod	A
revščino. Otroci so kar poskakovali od veselja; le	Gregor	se je držal jezno, ker so mu rekli, da bo moral	A
mi naložili v partizanih,« je čemerno govoril	Gregor.	»Pomisli, Matevž, zapokalo bo, in razbežali se	A
nas ni prav nič sovražil,« je dejal Štefan.	Gregor	je na to odgovoril: »Nevarno je včasih s srčno	A
pozabi odredove manire, sedaj si v Tomšičevi.«	Gregor	se je nasmehnil in spregovoril: »Matevž, ne	A
posekal,« je veselo in proti svoji navadi govoril	Gregor.	Popoldne sem prvikrat videl načelnika štaba	A
katerega komandant je bil nekdanji komandant odreda	Gregor,	komisar je bil pa molčeči Lojze, njegov pomočnik	A
dovoljenja je splezal na češnjo,« je odvrnil	Gregor.	»Sedaj pa je šel, nič ne vemo, kje je,« je počasi	A
Brali smo poročila, da je kominterna razpuščena.	Gregor	je mlasknil z jezikom in dejal: »Ta je pa dobra	A
strani. Na levi strani krila je počasi prodiral	Gregor	s četrtim bataljonom. »Teci, Gregor,« sem mu	A
prodiral Gregor s četrtim bataljonom. »Teci,	Gregor,	« sem mu zakričal.»Teci, bomo vse Italijane zajeli	A
»Teci, bomo vse Italijane zajeli.« Ali	Gregor	je stopal počasi in preudarno na čelu strelske	A
odločnega komandirja. . /\ .. stran 185 . \/	Gregor	iz četrtega bataljona je postal instruktor,	A
zakašljal, pljunil vstran in odšel v hlev. Sin	Gregor	se je nasmehnil očetovemu starinskemu modrovanju	A
je v šoli, ko ni znal, napisala nekaj nalog.	Gregor	je to dobro vedel in je zardel. Sončen dan je	A
več ne vzamem v roke romana,« si je tiho dejal	Gregor	in zaljubljeno ogledoval Milko. »Tako daleč	A
Odmaknila se je in ga osorno pogledala. »Oj ti,	Gregor,	ti bi bil kar hitro domač.Če bi te videl Matija	A
Vstala je in si otepla mah s krila. »	Gregor,	zbogom, grem z Julko domov.« Dolgo je gledal	A
besedo v gozdu neustrašni gozdarji, taki kot	Gregor.	Zaželela si je, da bi sedela pod hojko ob večernem	A
večernem ognju ali v lovski koči, kjer bi ji	Gregor	pripovedoval o vsem, kar je lepega v gozdu,	A
je povedala v obraz. Najbrž bo oni gozdar	Gregor	vaš zet, tako mislim.« Stari Rebrov je bil v	A
da je Matija vrgel na mizo srebrnik, ki ga je	Gregor	z velikim zadovoljstvom spravil. »Do	A
»Do polnoči si gospodar v hiši,« je dejal	Gregor.	»Dotlej lahko delaš, kar hočeš.«	A
»Dotlej lahko delaš, kar hočeš.«	Gregor	je nato poklical svojo ženo in jo povabil, da	A
tri še nocoj obesimo.« Zdaj je prištorkljal	Gregor	v hišo.Kakor bi bil silno presenečen, se je	A
Primaknil se je k njemu in se potem vrgel nanj.	Gregor	je takoj padel, kakor je bilo domenjeno, in	A
pojdi!« »Zvezan vendar ne morem iti,« je menil	Gregor.	»Le pojdi,« je dejal Matija.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani