gregor (301-400)

Samozavestni profesor je poskakoval pred njim.	Gregor	Gradnik je bil njegovo zrcalo: uspeh, lahkotnost	A
Oprosti.« »Njemu se opraviči,« je rekel	Gregor.	»Oprosti, kakotiježeime.«	A
in tiho požvižgal. »Trije filmi,« je rekel	Gregor.	»Times Square?«	A
je rekel Fred. »Je že v redu,« je rekel	Gregor.	Hotel je odpreti vrata, pa se je še nečesa	A
naredim kopijo?« je rekel. »Daj,« je rekel	Gregor.	Še enkrat se je ozrl po stanovanju in odkimal	A
za to,« je rekel. »Je že v redu,« je rekel	Gregor.	Še enkrat je pogledal na uro.	A
sem.« . / . / stran 258 . / »Ja,« je rekel	Gregor.	Vrata so se zaprla in slišal je njegove	A
nekaj zaklical Willyju, ki sedi na robu klopi.	Gregor	je vzel smetišnico in začel pospravljati zdravo	A
lagal, mu je to povzročalo dodatno trpljenje.	Gregor	je pogosto z naklonjenim usmiljenjem pomislil	A
je cigareto in v svetlobi kratkega plamena je	Gregor	videl, da mu štrlijo ličnice pod udrtimi očmi	A
odrgnjen nos in bele, povsem bele ustnice. Tudi	Gregor	si je prižgal cigareto. »Ne približujte	A
je rekel neznanec, »moj zadah je kužen.«	Gregor	se ni nameraval približati. »Ali ne veste	A
Nikoli več se ne bom obrnil.« Ko se je	Gregor	tam od Macyjeve izložbe obrnil, je videl, da	A
bobnih. Zadnja poslušalca sta bila vratar in	Gregor	Gradnik.Vratar zaradi tega, ker ni imel drugega	A
Vratar zaradi tega, ker ni imel drugega dela,	Gregor	pa iz istega razloga: ni imel dela, ni imel	A
Meg, odpotoval bom, je rekel. Si ti,	Gregor?	je rekla Meg.Spustil je slušalko.	A
potu pa ob cestah!« Na to pristopi minister	Gregor,	ki je imel ključe od cesarske kase, ker taki	A
Krpan odgovori: »Magister	Gregor,	veste kaj? Enkrat sem bil vaš bebec, dvakrat	A
če veja ob vejo udari.« Na to pravi minister	Gregor:	»Ne veš, da je prepovedano?	A
sovraštvu ostala, ne, če Bog da, da ne. Minister	Gregor,	ti ga pa le pusti!Že jaz vem, kako je!«	A
vas ne mene kosti ne prsti, če ne bo magister	Gregor	dal drugače v bukve zapisati.Pa naj stori, kakor	A
tovoril!« Cesar je bil precej pri volji; minister	Gregor	pa nikakor ni pritegnil.Ali cesar ga ni poslušal	A
cesar ga ni poslušal, ampak šele dejal je: »	Gregor,	vzemi pero, pa zapiši, kakor je Martin rekel	A
pa zapiši, kakor je Martin rekel!« Minister	Gregor	se je kislo držal, branil se pa le ni, kar so	A
ostanite!« »Srečno hodi!« pravi cesar, minister	Gregor	pa nič.	A
Francot Turkavidel je rodil Gregorja Brezhlačnice.	Gregor	Brezhlačnice je rodil Lavdona Štimanega. Ob	A
ustavila in prosila Gregorja Copatko prenočišča.	Gregor	Copatka ju je žugal za popotne bukvice in žveplenke	A
Nocoj vreme ne bo ostalo, vihar bo in dež!«	Gregor	Copatka je odgovoril: »Pa ne bo.Nocoj bo pohlevna	A
od kod da je vedel, kakšno bo vreme. In je	Gregor	Copatka odgovoril in dejal: »Mene moja krava	A
so se vse Butale grele v žaru njene milosti.	Gregor	Copatka je rodil Bendo Cigana.Benda Cigan je	A
četrt zemljaka. Po smrti deda Balanta je nečak	Gregor	prevzel gospodarstvo.Ker mu je stric zapustil	A
je stric zapustil kar lep znesek gotovine, je	Gregor	z njo dokupil še nekaj zemljišča.V zakonu je	A
Ja, Tine, kaj gledaš?	Gregor	je končal agronomijo.Vsi so se dobro učili in	A
kakor da bi me bil kdo po imenu poklical.	Gregor!	Kdo me pozna v teh žalostnih krajih	A
Spal sem v praznem hlevu in mraz mi je bilo.	Gregor!	Poslušam in se stresem.	A
niso, izžete od trpljenja. - Odkod prihajaš, o	Gregor?	- Iz daljne dežele, da pomolim ob grobu	A
daljne dežele, le brž se napoti in se vrni tja, o	Gregor!	Boljše je povsodi na svetu, nego v tej dolini	A
tako zelo in tako zasluženo kaznoval. Zbogom,	Gregor!	Še niže se je sklonil njen život, še	A
napisali imena in letnice? - Ali ti povem,	Gregor,	kako je umrl tvoj oče? - Povejte.	A
živino, na topli gnoj. Ni ga v tej dolini, o	Gregor,	ki bi imel hišo in hlev.Kadar se domisli Ali	A
moji starosti, da sem jih doživel. Ampak, o	Gregor,	lepi časi so bili... Krčmarjeve oči so	A
postnem času in se je ženil na stara leta. O	Gregor,	sladko in prijetno je bilo takrat živeti, Bog	A
smo se streznili in smo bili njegovi hlapci.	Gregor,	ali si videl tisti gradič na holmu?Tisti beli	A
Pa čemu?« je vprašal župnik. »Ta	Gregor	me je udaril po ustih,« je tožila ženica, »ta	A
je Mica otroka vrgla po tleh,« se je branil	Gregor;	»ta Tone je priča.« »Dva pravdarja pa ena priča	A
nima, ha?« »Pa do krvi ga je vrgla,« je tožil	Gregor,	»ta Tone je povedal.« »Tiho,« je zavpil župnik	A
Bokal vina dobi. Plačata pa ta	Gregor	pa ta Mica.Pijte ga pa vsi trije in lepo v miru	A
nasmehnil in rekel: »Gospod župnik! Imenujem se	Gregor	Vihtelič.« »Gospod komisar Wichtenstein,« je	A
pa še brat ne ... . / . / stran 66 . / OTROCI	Gregor	Kobal je bil krčmar Podseli.Bil je že nekaj	A
. / stran 68 . / V krčmi je sedel krčmar	Gregor	z enim gostom, Antonom Božičem, ki je bil trgovec	A
novcev na mizo in potisnil denar pred Božiča. »	Gregor,	ti si videl pa pričaš,« je dejal.»Posodiš? Ježeš	A
pohlevno vodil konja proti Čiginju in Volčam ... *	Gregor	Kobal je medtem zaprl vrata s podpahom in upihnil	A
mislih na tega nesrečnega svojega otroka je legel	Gregor	kar oblečen na peč in buljil v tem�.V misli	A
vrata. »Kdo je?« se je dvignil Kobal. »Odpri,	Gregor,	« je spregovoril zunaj tuj človek.Kobal je dvignil	A
Nihče se ni odzval. »	Gregor	Kobal!« »Ga še ni,« je klical nekdo.	A
obudila v Lovrencu zavestno misel, da mu je	Gregor	prevzel izbrano nevesto. Ko se je zvečerilo	A
bajto kraj vasi v Modreju ob Soči je imel Miha	Gregor.	Tak revež je bil, da svoje žive dni ni zmogel	A
viješ, da boš dal in dal, pa nikoli ne daš.«	Gregor	je rekel: »Saj ga bom dal, pošteno bom dal.	A
slišal ni rad. »Modréjan,« mu je odgovoril	Gregor.	»Daš, ko veš zakaj, daš, ko veš komu.	A
je cesarjevega,« je zinil čudno brezmiselno	Gregor,	»Melincu, kar je Melinčevega.« »Pa uhajaču,	A
prevzel se je, ker zdaj kolje brez daca,« je menil	Gregor	o njem.Za svoj denar si je zdaj naročil vina	A
šla skupaj v Modrej. Vso pot čez Dobrave je	Gregor	razsipal s svojim bogastvom. »Molči no, ki si	A
»Žlota, nekje na produ zažigajo!« je rekel	Gregor.	»Na produ ni, je više gori,« je sodil Breščak	A
gori!« »Bog pomagaj!« je vzkliknil Breščak.	Gregor	pa je obstal kakor okamnel in zastokal, da je	A
Bili so to Martin Munih, Lovrenc Kragulj in	Gregor	Kobal. »Mirimo,« je dejal Kragulj. Gregor Kobal	A
in Gregor Kobal. »Mirimo,« je dejal Kragulj.	Gregor	Kobal je nemo pritrdil. Martin je prvi zdvajal	A
ki so jo trpeli, ko so morali v upor. Miha	Gregor	iz Modreja.»Zažgali so mi,« je dejal, pa da	A
Zaprli so ga posebe ... *	Gregor	Kobal se je prebudil, segel z roko na levo in	A
trudno nasmehne in se zopet sesede na slamo.	Gregor	pa baja, kakor da pravi njima dvema, pa govori	A
gledal, kako trpi.« »Saj sem Vrbančka,« ugovarja	Gregor.	Potem pa premišlja: »Mičca!	A
on izbral. »In če jih ni,« se čudno razgreje	Gregor,	»ali sem mogel kaj zato?Kakor z otroki mi je	A
/ . / stran 424 . / »Zaradi tebe!« odvrne	Gregor.	»Pa še zdaj!«	A
»Da še trpiš?« vpraša pomilovalno Kragulj.	Gregor	ni več odgovoril. Andrej se je zamislil sam	A
Kdo mi bo dal jutro?« Molče sta posluhnila	Gregor	in Lovrenc.Potem je stegnil Gregor roko Lovrencu	A
posluhnila Gregor in Lovrenc. Potem je stegnil	Gregor	roko Lovrencu in dejal: »Pozabiva!Če se kdaj	A
se drami. »Za božjo voljo, Andrej,« vzklikne	Gregor,	»kaj pa je?« Andrej se togo nasmehne in deje	A
štirje: Gradnik, Lovrenc Kragulj, Martin Munih in	Gregor	Kobal.Redovnik kapucinec jih je spremljal.	A
od onstran: ženica pod odrom govori: »Mičca,	Gregor!	Ves zdrav je otrok!«	A
še take, ki so škodo pretrpeli, kakor jo je	Gregor	iz Modreja ... Tiho so poslušale množice to strašno	A
»To bi moral vendar vedeti! Ko je sveti	Gregor	CCXXII. dal na Kapitolu usmrtiti poslednjega	A
je bil gospodar na Nižavi in tudi na Višavi	Gregor	Lesovéj ‒ oče moj. Osoren mož, čuden mož.	A
umrl ‒ in name je mislil v svojem testamentu!	Gregor	Lesovéj je umrl in, ko so odpečatili oporoko	A
gosposki, po francoski šegi ostrižen vrt! Gospod	Gregor	smo mu rekli in radi smo ga imeli, dasi nam	A
gostoljubni dvor grofa Lenarta, prišel je tudi gospod	Gregor,	da bi se poslovil pri nas. Srečala sva se na	A
rdeči žar. 𠆫og vas obvaruj srečnega, gospod	Gregor!	’ odgovorila sem ter mu podala roko.‚Tu sem vam	A
roko, potem je vse dobro!’ ‒ ‚Z Bogom, gospod	Gregor!	’Zopet se je pazno ozrl na vse strani in mi potem	A
Moj Bog, bili smo še vsi otroci in gospod	Gregor	je imel morda komaj osemnajst let; ali nosil	A
Pristavila je še: »Bog ve, če še živi gospod	Gregor?	Ni mogoče skoraj!	A
svetlost, sodim, da je bil to stari oče moj	Gregor	Lesovéj, ki je bil sin Huberta Lesovéja. Le	A
gospodaril na Nižavi. Dolgo je tega, kar je umrl	Gregor	Lesovéj!« »Vidite,« odgovori kneginja živahno	A
da sem že čula nekdaj vaše ime, Lesovéj, da,	Gregor	Lesovéj!Torej je tudi mrtev?	A
tiho, da je Bogomir stežka čul njene besede: »	Gregor	Lesovéj!« Vzdihnil je za njo: »Gregor Lesovéj	A
besede: »Gregor Lesovéj!« Vzdihnil je za njo: »	Gregor	Lesovéj!« Oba sta se spominjala pradeda njegovega	A
skoraj srčnost, in že sem se hotel vrniti. »	Gregor	Lesovéj!«Te besede je šepetala tisti dan pred	A
ženite?« Zamišljeno je dostavila: »To vam je bil	Gregor	Lesovéj, praded vaš, drugače vrste junak, hi	A
sem obstal. Tu je bilo mesto, kjer je nekdaj	Gregor	Lesovéj krčil se pod bolestjo brezupne ljubezni	A
da bi dejal, kar le molčali, ko jih je sveti	Gregor	silil, da bi se že dali na oklice.Saj je ob	A
« . / . / stran 182 . / »Saj se njih prior	Gregor	ne bi gnal tako, če ga oskrbnik ne bi podpihoval	A
ga in rada tudi ‒ oslepi. Kako bi sicer prior	Gregor	pretil, da bo kmetijo, ki smo si zanjo navzkriž	A
vlada naša opatja palica; in sveti oče papež	Gregor	Deveti je po oglejskem očaku Bertoldu takisto	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani