gregor (501-600)

»Tako, zdaj pa pojdi!«	Gregor	pa se ni premaknil z mesta.Nekaj je mencal,	A
Gregorju odšteti obljubljene cekine. Nato se je	Gregor	zadovoljen odpravil na pot.Matija in njegovi	A
ki sta si noge zlomila, je opat verjel, da je	Gregor	govoril resnico. A še se opat ni vdal	A
pestil Gregorja, kdo da so bili napadalci.	Gregor	je bil v samostanu na dobrem glasu, kajti hodil	A
nihče drugi, tega ni v samostanu nihče slutil.	Gregor	se je trdno držal in nikakor ni hotel poznati	A
16 . / Hude noči 1 Nocojšnjo noč, ko je	Gregor	trdno spal, so se naenkrat odprla vrata in svetlo	A
nebu, ampak v nizki izbi med dimastimi tramovi.	Gregor	napeto gleda in vidi starega osebenka Jozvo	A
Več ne živim!« »Nisi več živ?« vpraša	Gregor	in pot mu leze izpod las in senc. »Štirinajst	A
in bliskala okoli z zelenimi očmi. Ko se je	Gregor	zjutraj prebudil, je bil jako truden in čemeren	A
Prosili so vsi posojila.	Gregor	je gledal s kislim obrazom na mizi darila, pa	A
So oče rekli!« Dekletce je steklo, a	Gregor	je kmalu korakal s pipo v ustih in z ukrivljeno	A
kmet razveselil. . / . / stran 21 . / Brat	Gregor	je hotel imeti dvanajst od sto, France je enkrat	A
Starši se jima ne puste poročiti. Tega mu	Gregor	ni odpustil. Zahteval je denar iz hiše, pa si	A
dosti pomišljal pa je že pravo uganil. He,	Gregor,	te že imamo. Pogledal si nazaj, zapazil brata	A
se muza. Take sreče menda ne bo, da bi ravno	Gregor	ujel njene zadnje besede, ki bi pomenile, da	A
kaj kanilo, ki je po isti poti njen brat kakor	Gregor	in pri istem kamnu krščen kakor onadva.Vendar	A
»poglejte, brata sta prišla. Tam je stric	Gregor,	tukaj pa stric France!« Gregor stoji ob skrajnici	A
Tam je stric Gregor, tukaj pa stric France!«	Gregor	stoji ob skrajnici.Hoče nekaj izpregovoriti	A
stisne bolnici med otrple in mrzle prste.	Gregor	naglo požira, mežika in zija in reče: »Polona	A
Hrr, hrrr. »Vidiš, vidiš!« kima	Gregor.	France pregrizne cevko in pipa pade z ropotom	A
prihajali v hišo. »Ali je vse zaklenjeno?« vpraša	Gregor.	»O, vse!« je rekla Polona.	A
nikogar. . / . / stran 27 . / 4 France in	Gregor	vesta, ne da bi se bila kdaj o tem pomenila	A
spominov. Ko je stopil France v farovž, je bil	Gregor	že tam. Strgal je po slabo obritem strnišču	A
prisežem, kar bom zdajle povedal,« je povzel naglo	Gregor.	»No, vstopim, kaj ne, rečem Poloni, naj vpraša	A
mrtva na tla. »Kaj pa mešaš?« se je razjaril	Gregor	in na visoko raztegnil oči.»Ne zaslužiš drugega	A
Če ne tukaj, bomo drugod dognali, kako je!«	Gregor	se je jako razvnel in tudi France je težko čakal	A
moško in ponosno, France trudno in zamišljeno.	Gregor	je neprenehoma slinil ustne z jezikom, kakor	A
lažete samo ljudje!« Da bi ga, se je čudil	Gregor,	ta pa ni motovilast! »E, ti, počakaj!	A
debelimi črnimi jagodami in pričel moliti.	Gregor	je prišel medtem v svojo bajto.Jezno je gledal	A
V ognju nekaj cvili.	Gregor	dobro pozna, da je to duša, ki trpi v vicah	A
No, tudi druge bo cvrl satan!«	Gregor	govori skozi zobe in na glas pljune.A v peči	A
zapro in odpro, kakor bi jih pograbil vihar.	Gregor	se še čemerneje namrdne.Ne boji se ne svetnika	A
vrti se v sredini in neprenehoma cvrči: Psiii.	Gregor	gleda kakor podnevi zbujena sova, samemu sebi	A
dolgočasno javkanje je vse skupaj. Rihar, e,	Gregor	Rihar, ta je znal drugače!Tako jo je zakrožil	A
deželice. Tu se v nas oglaša tudi zdomska žilica;	Gregor	Rakar, ki si je izmislil zdomca, je najbrž dobro	A
osnovni koncept genetike pa je avstrijski menih	Gregor	Mendel, ki je živel v prejšnjem stoletju.Potem	A
tisočletja živel ljudski junak po imenu Kobal.	Gregor	Kobal, iz okolice Tolmina, ob zgornjem toku	A
Vsak prvorojenec da je zato krščen na ime	Gregor.	Kar je od te zgodbe štelo za mojega očeta, seveda	A
predpasnikom je že kmalu po vrnitvi postal ‘vojak	Gregor	Kobal’, v skladu z njegovo besedno igro ‘prej	A
nek drug spomin: v nekem pismu s fronte omenja	Gregor	bajeslovno deželo, kot cilj skupnih hrepenenj	A
zgoraj, da je moral najbrž stati na podzidku:	GREGOR	KOBAL.To je bilo dan pred njegovim odhodom iz	A
Nekateri člani uredništva (Dimitrij Rupel,	Gregor	Tomc in morda še kdo) se niso prikazali na sestanku	B
prebujanju, pravijo Slovenski Narod, Slovenija.	Gregor	Samsa, ki vse vidi in vse sliši in nič ne more	B
oborožitvi nemške in avstrijske vojske. Dr.	Gregor	Žerjav je bil ob začetku vojne odvetnik v Trstu	B
cela vrsta prič: poleg dr. Janka Hacina še dr.	Gregor	Žerjav kot šef tajne organizacije (zanjo je	B
Rusom, ampak tudi drugim članom antante. Dr.	Gregor	Žerjav je na omenjenem procesu opisal tudi posebno	B
urednik gospodarskega dela časopisa »Jutro«. Dr.	Gregor	Žerjav je bil po vojni l. 1919 najprej podpredsednik	B
in rusko obveščevalno službo v Parizu, in dr.	Gregor	Žerjav, vodja te organizacije in organizator	B
pripravljenostjo, da oznanjajo Evangelij miru. Sv.	Gregor	Veliki vidi v čevljih sploh balast tega sveta	B
poseben svet, ki je posredno tudi objektiven.	Gregor	Strniša je o tem paradoksalnem dejstvu v svojem	B
sta Korošec in njegov tajnik iz vrst JDS dr.	Gregor	Žerjav v Ženevi spoznavala prave namere srbskih	C
je l. 1884 odkril domačin in poznejši vodnik	Gregor	Žiberna, je na dnu 18 m globoke udornice.Če	C
(1928), ga je na smrt bolni liberalni prvak	Gregor	Žerjav dramatično posvaril, da bi moral v tem	C
stoletja imeli v fevdu Ortenburžani, pred 1341	Gregor	Kamniški in po tem letu Rajner Schenk z Ostrovice	C
seme v rožicah oči, / ki gledajo sedanje dni.	Gregor	Strniša, SVET NAROBE SVET	C
Anton Hribar - Nočna poroka) => metatekst 4:	Gregor	Strniša - Lenorina pesem => metatekst 5: Svetlana	C
igra Mrtvec pride po ljubico) => metatekst 6:	Gregor	Strniša -Želod => metatekst 7: Franci Zagoričnik	C
nosi svet (SLP I/20) => pologa/metatekst 1:	Gregor	Strniša - Samorog (1967) => metatekst 2: Veno	C
Godec pred peklom (SLP I/ 49) 26 => metatekst 1:	Gregor	Strniša - Orfejeva pesem (1963) => metatekst	C
ljudska pesem Galjot (Š 250) => metatekst 1:	Gregor	Strniša - Galjot (1965) => metatekst 2: Veno	C
prvega toka so Dane Zajc, Jože Snoj, Veno Taufer,	Gregor	Strniša, Svetlana Makarovič ter morda še Franci	C
VII.	GREGOR	STRNIŠA, VENO TAUFER IN LJUDSKA PESEM Ko je	C
del stikanja ljudskega z umetnim predstavljata	Gregor	Strniša in Veno Taufer, ki skupaj sestavljata	C
Juhuhu!	Gregor	Strniša: KOS Oko 1974, str. 52	C
16	Gregor	Strniša: PAPIGA Oko 1974, str. 51.	C
17	Gregor	Strniša: LADJICA Oko 1974, str. 84.	C
M 4	Gregor	Strniša: Lenorina pesem, Odisej, Ljubljana 1963	C
M 6	Gregor	Strniša: Želod, (Želod 1972), Vesolje, Ljubljana	C
M 1	Gregor	Strniša: GALJOT, Zvezde, Ljubljana 1965, str	C
cel cikel pa je narobe svetu posvetil tudi	Gregor	Strniša: 1975: Narobesvet, zbirka Škarje -	C
Gustav napisal pravljico Riba Feronika, ki jo je	Gregor	Strniša tudi ilustriral.Kontaminacija ljudske	C
leti prijazno posredoval naslednji podatek:	Gregor	Strniša je celo od svojega očeta Gustava, ljubitelja	C
lačnih otrok: / lepo te prosim, ubij me, Pajot!"	Gregor	Strniša, Ljudožerci.V: Svetovje: 1988. 12.	C
pri procesijah in pogrebih. "Moj ata je biv	Gregor	Slabajna, doktor Samc je biv pa njegov prjatu	C
restavracijo Na pristavi na začetku Grabna.	Gregor	Slabajna je, tako kot drugi ugledni meščani	C
jo je zapisal v pismu Slovenski Matici 1869.	Gregor	Krek mu je le previdno sledil, saj se od "narodnega	C
slovstvo", "tradicionalna literatura", tako tudi	Gregor	Krek, medtem ko je slovenščini nedomača "prostonarodna	C
tradicijonalna književnost". A prvi v tej verigi je	Gregor	Krek s "tradicijonalno literaturo", Fran Celestin	C
zaostajanja, saj je že v drugi polovici 19. stoletja	Gregor	Krek posvečal tem vprašanjem samostojne razprave	C
V tem pogledu se je z Jagićem strinjal tudi	Gregor	Krek: "Kdor se je nekaj bolj udomačil v duhu	C
to brez popravkov (okrajšav ali dopolnitev).	Gregor	Krek v razlagi, kaj vse je treba označiti pri	C
dosegel v strokovnih krogih velik ugled. Že	Gregor	Krek torej v klasičnem članku, ki se nanaša	C
Temu, kar bi danes rekli popisni list, pravi	Gregor	Krek domovinski list in Karel Štrekelj Domovni	C
Oto Luthar, Marjeta Šašel Kos,	Gregor	Pobežin, Nada Grošelj MOČ SPOMINA	C
poudariti, da sta soavtorja Nadica Grošelj in	Gregor	Pobežin pri tem izboru odrešena vsake odgovornosti	C
kasneje. Na primer v 16. stoletju, ko je papež	Gregor	XIII. avtoriziral prilagojeno izdajo Boccaccievega	C
predstavljali za nadaljevalce svojih učiteljev.	Gregor	Akropolit (Geórgios Akropolítes) je na primer	C
tudi njegovi nasledniki, le da se avtorji kot	Gregor	iz Toursa in Beda Častitljivi niso toliko ukvarjali	C
mogla izogniti niti govorica predstavitve.	Gregor	se je namreč odločil, da bo svoje občinstvo	C
in moralo osredotočenim načinom podajanja je	Gregor	oblikoval enega najpomembnejših vzorcev srednjeveškega	C
njihova lažna znanost, vrti v napačnem krogu.	GREGOR	IZ TOURSA (539‐594) Georgius Florentius ali	C
IZ TOURSA (539‐594) Georgius Florentius ali	Gregor	iz Toursa se je rodil okoli leta 539 v bližini	C
ter o nekaterih drugih dogodkih. Čeprav je	Gregor	zagrozil, da bo tiste, ki bodo spreminjali njegovo	C
poimenovanje »zgodovina« ne ustreza temu, kar je	Gregor	videl v svojem početju.Podobno kot antični pisci	C
svojih svetnikov pomaga zavrženim. Glede na to	Gregor	ne želi delati razlik med manj in bolj pomembnimi	C
Hughes-Warrington 2001, Kramer, Maza 2002.	Gregor	iz Toursa Življenje očetov,	C
nasprotuje. Štirje člani imajo približno enak status,	Gregor	pa je na meji sodelovanja, vendar ne povzroča	C
Herman (odtujen) / Egon Cene / Darja / Filip /	Gregor	/ Borut / Andraž (vodja) Slika 16.7: Socialna	C
Filip bodo verjetno hitro postali konformni,	Gregor	bo morda postal podobnega mišljenja, Herman	C
Brezec, Miloš Paravinja (vsi UO), Ervin Dragšič,	Gregor	Hafnar, Boštjan Nachbar, Goran Jurak, Aleš Kunc	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani