grad (1.301-1.400)

imenovali Devagiri - gora bogov. Srednjeveški	grad	je postavila dinastija Yadov.V tistih časih	B
treniranih za podiranje vrat. Proti vrhu, kjer stoji	grad,	vodi samo en prehod, širok nič več kot za enega	B
blodnih sanjah sem pred seboj videl razkošen	grad,	h kateremu so vodile bele marmornate stopnice	B
puščobno pesem: ...vrh skaline silovite Tabor, stari	grad	stoji...Pesem o turških časih.	B
prisiliti k predaji zaradi pomanjkanja pitne vode.	Grad	v Metliki, postavljen na skalo, je z globokim	C
stran v Beli krajini je bil pri izviru Krupe	grad	Krupa.Grad je stal tudi ob izviru Prečne v Luknji	C
krajini je bil pri izviru Krupe grad Krupa.	Grad	je stal tudi ob izviru Prečne v Luknji.Ob izviru	C
Škratovke in blizu Unca. Ob izvirih Bistre je bil	grad	in samostan, zdaj je v njem Tehniški muzej Slovenije	C
priprta bila. Temu vhodu pravijo Osojniški	grad	in zadnji ostanki nekdanjega predzidja se še	C
Najbolj znan utrjen vhod v jamo je bil Predjamski	grad.	Novejša literatura največkrat uporablja ime Predjama	C
literatura največkrat uporablja ime Predjama za	grad	in za jamo za njim.Glavni rov jame se odpira	C
v jami, na začetku višje votline postavljeni	grad	so porušili konec 15. stol. ob obleganju roparskega	C
roparskega viteza Erazma Predjamskega. Današnji	grad	izvira iz leta okoli 1570 (Habe, 1970).Svoj	C
Nemško ime Lueg je poleg Predjame nosil tudi	grad	Luknja na izviru Prečne. Hauffen (1858) omenja	C
Delno ohranjen je zid pred vhodom v Osapski	Grad.	Tudi v zgornjem delu Ljubljanske kotline, v Deželi	C
Pazin. Nad njo se slikovito dviguje pazinski	grad.	V podnožju Nanosa, v Podgori, so slepe doline	C
visokem stanju podzemeljsko pretaka skozi jamo	Grad	Osapski, imenovano tudi Osapska jama (160,	C
8.2.19. Slepa dolina Lokve in	grad	Predjama.Tolikšna višinska razlika med flišnim	C
vštet ogled obeh znamenitosti. Srednjeveški	grad	je znan po roparskem vitezu Erazmu Predjamskem	C
se pred cesarjevo vojsko zatekel v Predjamski	grad.	Ker je bil tudi ropar trgovcev, ga je naslednje	C
135, -22). Na njegovo vodo nekdaj navezani	grad	Hasberk je zdaj razrušen, prav tako črpališče	C
zatrepna dolina na desni strani za stolpom Mali	grad	in zadaj levo v gozdu dolga zatrepna dolina	C
vasi Gradiček, katere ime spominja na nekdanji	grad.	Globlje v jami je opazno umetno podaljšanje rova	C
je ostal na koncu doline severno od naselja	Grad	visoko nad dnom Kranjskega polja. --------	C
z obračunom urada Kamnik - Stari (zgornji)	grad,	ki nosi naslov Ober Stain das vrbar, zaradi	C
RLJ 2 - Priročni urbar gospostva Gornji	Grad	1476 s popisom izdatkov.Originalni rokopis hrani	C
arhiv Ljubljana v fondu Škofijski arhiv - Gornji	Grad	(NŠAL, ŠAL, GG A, fasc. 11/9) in spada v skupino	C
RLJ 3 - Obračuna gospostva Gornji	Grad	1493-1494 in 1494-1495. Rokopis je hranjen na	C
RLJ 4 - Obračuna gospostva Gornji	Grad	1495-1497.Izvirni rokopis je hranjen na istem	C
RLJ 5 - Register prejemkov gospostva Gornji	Grad	1497.Izvirni rokopis je hranjen na istem mestu	C
RLJ 6 - Register prejemkov gospostva Gornji	Grad	1498 in 1499. Izvirni rokopis hrani Nadškofijski	C
RLJ 7 - Register izdatkov gospostva Gornji	Grad	1506 (?).Rokopis je hranjen pod isto signaturo	C
RLJ 8 - Skupni obračuni gospostva Gornji	grad	1498, 1499, 1500 in 1501.Rokopis, ki ga hrani	C
prvega, temelječega na messu (gospostvo Stari	grad)	, in drugega, temelječega na schefflu (deželsko	C
mere ljubljanskega škofijskega gospostva Gornji	grad	Sistem žitnih mer gornjegrajskega gospostva	C
dodatne, zgolj obrambne utrjene postojanke (Stari	grad	pod Lubnikom, Zgornji stolp na Kranclju, Prežek	C
kratili (mdr.) prav v primeru Goričan; omenjeni	grad	so namreč še v začetku 14. stoletja oddajali	C
grofov Goriško-Tirolskih so Habsburžani najbrž	grad	prepuščali v fevd ali zastavo različnim upnikom	C
zanesljivih podatkov, nikakor pa ne drži, da je bil	grad	permanentno v posesti Ortenburžanov in da je	C
omenjenega roka ostale pod upravo Wallseejcev, ki so	grad	običajno oddajali v oskrbo gradiščanom (1429	C
kasneje, nekako do konca 14. stoletja, sta bila	grad	in okoliška posest še v rokah ižanskih ministerialov	C
ozemlju delili v dva urada: urbarialni urad Stari	grad	(Oberstain) in urad deželskega sodišča Kamnik	C
drugega pogosto oddajali v fevd ali zastavo; Stari	grad	so v tridesetih letih 14. stoletja imeli v fevdu	C
Homcu in na Trojanah. Urbarialni urad Stari	grad	je obsegal 76 hub v trinajstih župah, poleg	C
15. Posest urbarialnega urada Kamnik Stari	grad	ok. 1438 Grad in gospostvo Gamberk naj bi v	C
urbarialnega urada Kamnik Stari grad ok. 1438	Grad	in gospostvo Gamberk naj bi v skladu z najnovejšo	C
stoletja. Leta 1351 je namreč Gall Gallenberški	grad	kot svoj alod (sein rechtes Eigen) prodal Albertu	C
podelil obsežno posest na Dolenjskem: mesto in	grad	Kostanjevico z uradom v Vivodini, grad in trg	C
mesto in grad Kostanjevico z uradom v Vivodini,	grad	in trg Višnja Gora, Novo mesto ter Štatenberk	C
sporu z Goriškimi brez napovedi fajde zasedli	grad.	Goriški so se za razsodbo obrnili na vojvodo	C
Jamskih za 5000 dukatov odkupil strateško pomemben	grad	z uradom in donosno mitnico.Goriški so se sicer	C
Železni iz strateških razlogov odvzel Tržačanom	grad	Mokovo, ga izročil v varstvo ljubljanskemu vicedomu	C
si Benečani v vojni s Trstom priborili ne le	grad	Mokovo (z mitnico), temveč tudi Prosek in nekatero	C
označevanju uradov omejevala na tri kategorije: urad,	grad	z uradom (vest und amt, vest und urbar) in gospostvo	C
komponento. Slednje (oziroma navezava urada na	grad)	je veljalo za nekakšen standard, samostojen	C
eden navezoval na utrdbo Zgornji (danes Stari)	grad,	drugi pa na deželsko sodišče; v Kostanjevici	C
je bil najvišji v gospostvih Kamnik - Stari	grad,	Goričane ter Ig, najnižji pa v večini dolenjskih	C
vsaj do dvajsetih let 13. stoletja zgradili	grad	in ustanovili trg, je bilo najverjetneje aribonska	C
glavarja in maršala Konrada Aufensteinskega.	Grad	in trg Guštanj je leta 1325 in ponovno dve leti	C
neposredno deželnega kneza. Pliberški in guštanjski	grad	je deželni knez podeljeval v oskrbo, ob koncu	C
formalno zagotovili l. 1202 s kompromisom: goriški	grad	so sicer priznali kot oglejski fevd, ki pa je	C
dvoru ni manjkalo. Tako so denimo še leta 1379	grad	Vipolže v Brdih s pripadajočo posestjo "v gorah	C
Kljub temu je Majnhard Goriški že leta 1384	grad	ponovno podelil v fevd - tokrat Hansu Rewhelu	C
na goriškem gradu imela v fevdu še solkanski	grad.	Leta 1387 sta se po smrti Henrika, zadnjega moškega	C
zemljiško posestjo: Rašpor v Čičariji, Novi	Grad	v Brkinih in Švarcenek na tržaškem Krasu.Stanje	C
rodbin, ki so svojo prvotno posest, vezano na	grad	(10-20 kmetij v neposredni bližini), postopno	C
verjetno le z najosnovnejšo pripadajočo posestjo.	Grad	sta skupaj s pritiklinami in sejemsko mitnino	C
ni znano, vsekakor pa pred letom 1379, ko je	grad	v oskrbo prejel Majnclin Črnomaljski.Kot kaže	C
sklop te prvotne devinske posesti je spadal tudi	grad	Hošperk, ki je bil še pod Gralantom upravni	C
gradove je grof postavljal svoje kastelane, ki so	grad	lahko prejeli v grajski fevd (feudum habitantie	C
tamkajšnjim uradnikom pa ukazati, naj izročijo	grad	deželnoknežjemu oskrbniku.Friderik je kmalu	C
zastavljeno menzalno posest (mdr. tudi trg in	grad	Mokronog).Na pred časom inkorporirane dele urbarialn	C
Podčetrtku, pogosto pa se je celo dogajalo, da so	grad	manjšega gospostva priključili obrambnemu sistemu	C
ni bilo utrjene postojanke. Potem ko je bil	grad	leta 1438 porušen, je bila uprava gospostva	C
bila dotirana potencialna nova škofija Gornji	Grad	(omenjeno vsoto naj bi patriarh zagotovil iz	C
desetin (dokumentirano na območju pražupnij Gornji	Grad	in Braslovče), medtem ko se je krog inkorporiranih	C
TAB. 38). TAB. 38. Posest gospostva Gornji	Grad	v 15. stoletju (uradi) Poleg tega je bilo v	C
agrarna gospostva (na Kranjskem: Kamnik - Stari	grad,	Goričane, Gamberk, Štatenberk, Kostanjevica	C
redkih dokumentiranih primerov (npr. Gornji	Grad)	je razvidno, da so bili stroški prehrane in	C
osemletno obdobje 1493-1500 za gospostvo Gornji	Grad	in tri leta poslovanja (1497-1499) gospostva	C
na primerih gospostev Škofja Loka in Gornji	Grad,	vendar v glavnem še v obdobju, ki ga ohranjene	C
hub) in ljubljansko škofijsko gospostvo Gornji	Grad	(972 hub), posest ljubljanskega stolnega kapitlja	C
urade upravljali nastavljeni uradniki (Gornji	Grad)	oziroma župani, ki jih je zemljiški gospod kot	C
izvorno besedilo. To so npr. "stoji, stoji beli	grad"	(družinska balada o smrti rejenke, Š 118; balada	C
zaključku pesmi je rahlo nakazana predloga: "Potrese	grad	se, zagromi, / in ženin z Žido zgine, / Pod	C
Marjetica (SLPI/22 in 21): "stoji stoji beli	grad	/ zaprtih oken zaprtih vrat", ali pa je to le	C
Pustolovščina (str. 19): "Nosim nosim svetli	grad	/ med lovke in korale / nosim nosim božjekrat	C
poljubiva strahotno / z zobmi. v očeh / skeli / da	grad	gori / da teče / da teče / kako diši / kako	C
Stoji tam doli Beli	grad	za gradom teče rdeča / kri da bi gnala mline	C
slano nesrečne ljubezni. Na koncu pa je "beli	grad"	, grad smrti, kjer zaman teče rdeča kri. Dialog	C
nesrečne ljubezni. Na koncu pa je "beli grad",	grad	smrti, kjer zaman teče rdeča kri. Dialog ljudske	C
1994, str 21.) ljudska: "Stoji tam doli beli	grad"	(Lavdon ali Desetnica); "sonce sije, sonce sije	C
obvari, devet sestra, / zbogom ostani, beli	grad,	/ saj sem sirota vedela. Vrni se, vrni, deseta	C
strahu, vrba gradu, strah je v nas, in mi smo	grad,	kjer ni več sanj.Kos je lahko tudi prispodoba	C
sem bos! / Rumene škorenjčke ima / pa nese v	grad	deževnika. Črn frak in rumen kljun - / vrba	C
deževnika. Črn frak in rumen kljun - / vrba	grad,	kos je duh./ V rumenem gradu črni strah / ubrano	C
Desetnica (SLP I/ 51), in sicer: "Stoji, stoji beli	grad,	/ nima oken, nima vrat", ( kjer povezuje človeško	C
izpušča dele besedila. "... le vstopi v ta velik	Grad	ne mislimo ti zapret vrat v tem Gradu kraljuje	C
z belim gradom, ki ni Beograd, ampak kamniti	grad,	za katerim in iz katerega teče rdeča kri, še	C
" ... Svet, svet, svet si ti, naš	Grad,	ki si nam ostal, poln peklenskih čred.Hozana	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani