gosti (101-200)

/ stran 12 . / pred oči ji moli tisti mali	gosti	glavnik, ki je zoper prah, gnide in take reči	A
ubite zverine in jo pobožali po ščetinasti,	gosti	dlaki. Odprtega, dolgega, rilcu podobnega gobca	A
koruzne storže, obžrl peso in repo. V temi in	gosti	koruzi ga nisem mogel dobiti na muho, da bi	A
Belščico me je zaletela strahotna ura. Gora vsa v	gosti	megli, nad meglo svinčenosiv oblak.Iz oblaka	A
mokro cunjo na pragu!« . / . / stran 161 . /	Gosti	so se zasmejali, Jernej je pomežiknil in se	A
potegnejo čez njegovo svobodno sonce, oblaki, tako	gosti,	da jih mordà ne predre več vesela luč.« »Oče	A
stran 237 . / Nocoj priredim pir in povabim v	gosti	ves dvor, da dostojno proslavimo najmodrejšo	A
bojnim načrtom. Spočetka so se namreč valili	gosti	oddelki naravnost proti njegovemu desnemu krilu	A
belem kamnu in pila iz njega hlad, ki je skrit v	gosti	senci kljuboval dnevni vročini. »Prejasna, ali	A
Nimajo spremstva s seboj?« »Viljenec jih	gosti	in se širokousti.Komaj deset oklepov smo ugledali	A
Pojdita do Upravde in mu sporočita, da pridemo v	gosti.	Naj nam pripravi jedi, zakaj pot bo dolga, mi	A
pošto proti svoji samotni koči in kmalu utonil v	gosti	megli. Doma je odveznil pokrov pri peči in poiskal	A
odprle, da je Markovec obmolknil in so se vsi	gosti	ozrli proti vratom. V sobo je prikolovratil	A
točil in tovoril nove štefane na mizo. Med	gosti	ni bilo več žal besede.Poslušali so Podlogarja	A
bil njen obraz, ki so ga obdajali zelo črni,	gosti	dolgi lasje, z neznansko črnimi, sijočimi očmi	A
svojo veliko novo družino in njenimi številnimi	gosti	stala v Modri sobi, pred mogočnim božičnim drevesom	A
kakor daleč nese oko, dokler jih ne ustavijo	gosti	gozdovi smrek, jelk in macesnov, z vmesnimi	A
vitko dekletce, katerega rožnati obraz oklepajo	gosti,	v dve debeli kiti spleteni kostanjevi lasje	A
Srce mu je začelo burno utripati, kajti med	gosti	je zaslutil Vido, čeprav je še ni zagledal.	A
nekoliko zmanjšala, zato pa je bilo treba požirati	gosti	prah številnih voznih, živalskih in človeških	A
Toda glej! Morje zavalovi, na sredini se	gosti,	na sredini raste in dobiva čedalje vidnejše	A
prepleskani hiši, na kateri so se zelene, napol v	gosti	brajdi skrite oknice prijetno odražale od blesteče	A
da se ženiš!“ ga je ogovoril debel glas skozi	gosti	tobakov dim, tako da Aleš ni razločil obraza	A
nekoliko so ga omamile prijetne misli in tudi	gosti	dim mu je segal v oči in v pamet, tako da ni	A
tak, kakor svoje dni: okrogel, miren; lasje	gosti,	ščetinasti; čelo nizko; obrvi visoko gori, kar	A
ali s ceste; koraki ljudi, ki se gnetejo v	gosti	gruči, škrtajo po pesku, po kamenju.Nič človeškega	A
tik ograje, sta še stala, govorila sta tiho; v	gosti	senci sta bila, pod hruško.Slišal sem ‚z Bogom	A
Cestni prah in tovarnski dim se dviga in se	gosti	in plava nad mestom, in se dviga in pada, in	A
hitro, dolgočasni in neumni so se mi zazdeli	gosti	drug za drugim in kmalu je bil samoten moj beli	A
vzduh mi je bušil v lica, zaskelel me v oči. V	gosti	megli sem ugledal za mizo natakarja in najinega	A
stavek debelo podčrtan z rdečim svinčnikom. ”Med	gosti,	ki so se udeležili banketa, smo opazili... odličnega	A
posameznih razstrtih skupinah nad ustnicami.	Gosti,	rjavi lasje so mu viseli neredno po čelu in	A
povesil glavo globoko, tako da so mu padli na čelo	gosti	kodri.Kakor tedaj bi mu pogladila lase, rekla	A
stran 223 . / Nizka soba je bila zakajena,	gosti,	smradljivi vzduh ga je zapekel v oči.Sedel je	A
takorekoč prikrit način, recimo s papriko v	gosti	omaki.Sčasoma bi pomisleki utihnili; človeštvo	A
klobuk na čelo. Voznik je švignil po konjih, in	gosti	oblaki prahu so se vzdigali za vozom.Pričelo	A
bilo noči, te grenke polnoči, ko prihajajo v	gosti	uboge blodne duše, ob cesti ranjene! -	A
Opoldansko sonce je komaj malo mežikalo skozi	gosti	bršlin; toliko, da se je prikazal žareč cekin	A
vse, kar je bilo telesnega okrog mene. Moji	gosti	me niso več zanimali, tudi njih obrazov nisem	A
blaten in beden; hlače so bile še mokre, kakor v	gosti	luži namočene, in so se oprijemale nog, na suknji	A
-- Spomini se vijo kvišku,	gosti	in črni kakor Kajnov dar, legajo na zemljo težki	A
kjer so svetle izložbe, kjer hodijo ljudje v	gosti	pisani gneči, vsi veseli, božično vznemirjeni	A
bil še ravnokar dihal gozdni zrak, je legel ta	gosti	vzduh na prsi, in tobakov dim ga je zaskelel	A
umazani in onemogli, ko so prisijali trudoma skozi	gosti	oblak do okna, v sobo. Na večer sta se vrnila	A
prisegel, da je Jurij Nardin veličasten človek.	Gosti,	črni lasje mu ne pokrivajo svetlega čela, katero	A
kozarec, samo kozarec, saj to ni greh,“ vpijejo mu	gosti	od vseh stranij. ”Vino govori iz vas, vino	A
kozarec v svoje grlo. In zopet ga obsujejo	gosti,	in zopet mu posilijo kozarec, in zopet, in zopet	A
krčme. Prav pred oknom je nekaj butnilo ob tla,	gosti	koraki so bežali preko ceste, oddaljevali so	A
skrita kamrica, ki nobeden med vsemi glasnimi	gosti	ne vé zanjo; tesna je, prazna in gola, ena sama	A
Herbart se smeje nji, Spauerju in Kristini, trka z	gosti,	pije, izvrača čaše. »Hej, pijmo!«	A
je klical na ves glas: »Godec je žejen, noče	gosti!	« Izza mize se je dvignila krepka in	A
Kljub pijači je čutila, da se je osramotila pred	gosti	in hlapci.Celo sobo je premerila in njen pogled	A
plašen sin. Soba se je bila skoro spraznila,	gosti	so čutili, da je bolje, da se odstranijo, samo	A
Tudi pikolita niso polivali, kljub temu so se	gosti	proti jutru ne veseli razšli.In prav tako deževen	A
preteklo nedeljo dodobra sprl s krčmarjem in	gosti,	žaleč in zasmehujoč jih, ni vedel kje iskati	A
roke ne more geniti. In hipoma pojema strah,	gosti	se tema krog Anice, in zdaj je tema, tema in	A
se je razvnela in začela pogovor z vozniki in	gosti	v sobi. Ne dolgo potem je dala Katra	A
hudič ga nesi iz Tolmina. Vsak drugi dan pride v	gosti.	Pa koliko spije, žival!	A
strašno orumenele liste. Razgrnil jih je pred	gosti	in dejal: »Ker smo prej govorili o oblasteh	A
Karnelom, ni sicer mogel določiti. Ustil se je pred	gosti	teden za tednom, da je njegova mera polna.Nekega	A
Tolminski je dejal zelo glasno, da so mogli čuti vsi	gosti:	»Hannibal ante portas ‒ Hanibal stoji z vojsko	A
hraste, in vitke košute so kakor pšice švigale po	gosti	šumi.V tej divji samoti je stala kmetiška hiša	A
bi ne imela tujega gosta. Prišli so ti tuji	gosti	v tolpah, prinesli so s sabo denarja, prinesli	A
čivkanjem v smrečju in da se ni stržek jezil po	gosti	šumi okrog vode, bi naš knez ne bil čul niti	A
odšel nato s prvim po ledu ter kmalu izginil v	gosti	megli.Tu pa si je Filip pripel železje za nogo	A
pokvarila prežanje. Ta obraz je bil rjav in	gosti,	črni lasje so ga obdajali, da sva vedela, da	A
Ko mu je odleglo, je bil pljuvalnik krvav, po	gosti,	široki bradi je trepetajoče polzela rdeča sled	A
med žareče marjetice in ljubosumne zlatice.	Gosti	solnčni žarki so se vsesali v njene oble ude	A
Ozrl se je po delu. Svetli,	gosti	lasje so mu padali čez visoko čelo, ko se je	A
táko vam povem,« je vpil iz vina, ki ga je z	gosti	pil že dva dni, »varnost med nami me je začela	A
leta osorej glava ne bi bolela. Kakor kodelja	gosti	in kakor ovsen otep svetli lasje so se ji v	A
tlačani zafrkljivo menili. »Ali ju pa Trlep	gosti	pregosposko.« »Saj se ne mudi; kadar prideta	A
lesnike 116 Narasle vode 134 Udarni Jalan 149	Gosti	sledovi 165 Pisana ogrlica 180 Zamrzlo jezero	A
se bili umaknili pripeki v sence goščav. Le	gosti	roji muh in komarjev so vršeli nad ločjem.Prozornokr	A
je pristajala zima. . / . / stran 165 . /	GOSTI	SLEDOVI Pusti jesenski vetrovi so se že več	A
zgrešila, kaj šele v snegu. Po dolgotrajni in	gosti	megli se je ujasnilo.Skoraj polni prvi krajec	A
dokaj živahneje, kakor se je bilo oglasilo v	gosti	jutranji megli.Senica je priletela na vejo,	A
Jelenu. Kolišče pod Rožnim hribom je bilo z	gosti	vred že poleglo, ko sta se vrnila nanj Ostrorogi	A
vstal, se pognal po zasreženem ledu in zginil v	gosti	megli. Orel ni rekel v prazno, da ve, kako bo	A
dolgo zlato iglo in potresla z lepo glavo.	Gosti	črni kodri so se ji vsuli na vrat pa tudi na	A
vodil na obisk, čeprav je bila med črnolasimi	gosti	tudi čarovnica Medeja.Ženske ne spadajo v zbor	A
Kozobrin? . / . / stran 93 . / lasuljo in	gosti	njeni kodri padali so mu na rame; ravno tako	A
cerkve že poznal. Oblečena je bila prosto, črni,	gosti	lasje so bili okusno brez umetnega lišpa nazaj	A
ni hotel veselja kratiti s kako prepovedjo.	Gosti	lasje kostanjeve barve nad visokim, čistim čelom	A
prigrizljaje predenj. Deseti brat ni hotel med	gosti	sedeti.V svoji navadni obleki je stal sredi	A
stari dobri navadi seznaniti tujca z novimi	gosti,	ki jih vpelje v svojo hišo.Kako je tedaj to	A
brzim korakom tekla človeška podoba. Po lahki in	gosti	stopinji bi bil gledalec spoznal, da je ženska	A
grozo še gledati ni mogla, zginile so zdaj v	gosti	megli. Naposled ni mogla več ni koraka storiti	A
bil videl, kako so mu debele solze tekle po	gosti	bradi na junaške prsi, ta bi se bil moral ž	A
zvezdice ni bilo na nebu, vse so bili zakrili	gosti	oblaki, kakor ne bi hotele gledati obupa in	A
sekanci, mu je vendar nekajkrat spodrsnilo na	gosti	lasnici*, da se je moral tudi z roko poprijeti	A
gorenjskim kotom kakor ob gore oprt strop. Po	gosti	megli nad Zavrhom je ril Pokljukar in kmalu	A
« »Podlipnica? Cenova žena?« je šumelo med	gosti.	Padar pa je hitel spraševati Marka.	A
Višnjanje, glodajte kosti, Potokar nas s kuzlo	gosti«	itd. Čez Šmarje smo peli tudi zabavljivo narodno	A
se je, ko so jele sani s trudnimi Medenovimi	gosti	dričati zopet proti trgu.Tudi naši znanci stisnili	A
je časih sam trdil, da pomenjajo ljubezen.	Gosti	pohodi na Drenovem in samosvestno vedenje njegovo	A
oprava je pristovala njegovemu zagorelemu licu.	Gosti	sivi lasje in dolga bela brada so mu podajali	A
da ima sploh kaj drugega v mislih nego sivi	gosti	dim, ki ga je obdajal. Pa vendar je on prvi	A
železnice tudi ni bilo daleč, in zato so taki	gosti	že več let obiskovali Borje. Tudi Meden je rad	A
širok slamnik. Na rame pa so ji padali krasni,	gosti,	plavkasti lasje; obraza je bila bledega, pa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani