Edino kmečko preziranje revnih »kmetavzov« mu je ostalo vedno staro, in včasih je rekel, da bo raje kradel, ko delal za dnino pri žgancih in kislem zelju.
Zgodilo pa se je neke pomladi, da je bil Tomaž zopet vse zapravil in ker se je bil preteklo nedeljo dodobra sprl s krčmarjem in gosti, žaleč in zasmehujoč jih, ni vedel kje iskati in poprositi na posodo. V sili je prišel na Pečanko.