filozofija (201-300)

sliši skromno, a zame je bilo to zelo veliko:	filozofija	me je za vselej rešila mučnega postajanja, posedanja	B
zvečine ne znajo ločiti med resnico in lažjo.	Filozofija	pa, če se je res okleneš, te pouči, koliko je	B
zapisal veliki Župančič. Tudi tega te nauči	filozofija.	Ne nujno tista iz šole ali iz knjig, a vsekakor	B
nujno tista iz šole ali iz knjig, a vsekakor	filozofija	v izvirnem pomenu te besede. Kako žalostno se	B
približa in kjer molj ne razjeda.« (Mt 6,19)	Filozofija	me je tako od vsega začetka učila, naj si skušam	B
zanesljivo in trajno, hkrati pa služi meni.	Filozofija	razgali tudi zadnjo iluzijo, a morda največjo	B
so nanj pljuvale in ga sramotile. To, mi pove	filozofija,	česar ni mogoče doseči drugače kakor z oblastjo	B
angleški ministrski predsednik Churchill.	Filozofija	pa me ni obvarovala samo zmot o zunanjem svetu	B
diplomiral s stopnjo bakalavreata na temo »Državna	filozofija	pri Novalisu«.V letu 1993 na isti akademiji	B
Tisnikarjevimi ilustracijami) � Pogovori pod šotori (	filozofija	za odraščajoče) � Temelji humanizma (brošura	B
vzgojiteljem (esej o vzgoji) � Četrti mag (	filozofija	v zgodbi) � Tri usode (biografski eseji o	B
secesíje“ in sem videl slavno sliko Klimtovo ”	filozofija“	, o kateri se zdaj po dunajskih časnikih toliko	B
največji problem, zaradi nje morda vsa ta naivna	filozofija.	Pomagaj mi najti boljšo.	B
seveda tudi poezija, glasba, joga, meditacija,	filozofija,	čistost, spravljenost, mir, tišina, zbranost	B
nagnjenje v nas je živ del psihe: klasična kitajska	filozofija	imenuje to - notranja pot - tao - in jo povezuje	B
začimbe, steklo in najpomembnejše - metafizika,	filozofija...	so se razvijali kot tedaj nikjer. Indonezijci	B
sva se predvsem v idealih. Njena življenjska	filozofija,	je rekla, je, da samo živi.Sam sem bil prenapet	B
v zraku. Vsako čaščenje, vsaka percepcija in	filozofija,	vsaka konstrukcija pa ima dobre in manj dobre	B
človeških notranjih mikrokozmosih. To je duhovna	filozofija,	ki jo je večina belih ljudi do nedavnega razumela	B
plehka, cenena, skurbana, najbolj barbarska	filozofija	od vseh, ki je zatrla vse druge in se vtihotapila	B
globoko v podzavesti. Kaj ni bila komunistična	filozofija	v resnici reakcionarna krščanska?Krščanski kozmos	B
Plemlja, velikega matematika, da marsikatera	filozofija	ni nič drugega kakor permutacija besed.Kljub	B
Toda zanimal me je predvsem kot tak, njegova	filozofija,	ki jo vendarle pokriva prah dveh tisočletij	B
si še mlad, Sokrat," "je rekel Parmenid, "in	filozofija	te še ni zajela tako, kot mislim, da te bo pozneje	B
naravoslovne znanosti in filozofije ravno v tem, da	filozofija	absolut ali totaliteto predpostavi, medtem ko	C
2.2. Novoveška	filozofija	Novoveška filozofija je v mišljenje totalitete	C
Novoveška filozofija Novoveška	filozofija	je v mišljenje totalitete vnesla nov poudarek	C
Zgodovina je totaliteta, svet kot duh je totaliteta,	filozofija	kot sistem je prav tako totaliteta, umetniško	C
Fenomenologija (in seveda tudi celotna Heglova	filozofija)	.Po drugi strani pa tako kot predgovor še ni	C
Fenomenologija še ni stvar sama, prav tako ne	filozofija,	če ni znanstveni sistem.Še več, da bi filozofija	C
filozofija, če ni znanstveni sistem. Še več, da bi	filozofija	postala dejanska vednost, mora opustiti svojo	C
vlogo ima v njej, skratka, zakaj je njegova	filozofija	holistična.Tudi o tem govori Hegel že v predgovoru	C
politično pripadal skrajni opoziciji." Heglova	filozofija	je bila velikokrat in na različne načine uporabljena	C
skoraj bi lahko dejali, misel o totaliteti".	Filozofija,	katere cilj je sistem - in to Heglova filozofija	C
Filozofija, katere cilj je sistem - in to Heglova	filozofija	prav gotovo je - torej ne sme dopustiti zunanjosti	C
metodo. Zavedati se moramo, da je imela Heglova	filozofija	izredno velik vpliv v desetletjih po njegovi	C
konec tudi filozofije kot ljubezni do modrosti:	filozofija	je postala modrost sama; filozof pa je postal	C
pristop je v načelu nasproten Heglovemu, čigar	filozofija	je po Lyotardovemu mnenju "napuh duha".Sledi	C
stanje iz leta 1979. Po avtorjevem mnenju je "	filozofija	poganstva", ki jo v knjigi iz leta 1977 razvije	C
ki jo v knjigi iz leta 1977 razvije Lyotard, "	filozofija,	ki se znajde v svetu brez 'totalizatorja'.Tako	C
svetu brez 'totalizatorja'. Tako razumljena	filozofija	pa Lyotarda vodi k estetski sodbi oz. h Kantu	C
adaljevanju Lukács, "srečne dobe nimajo filozofije".	Filozofija,	ki je vedno že simptom zareze med jazom in svetom	C
utemeljuje s prepričanjem, da ima marksizem kot	filozofija	primat nad drugimi načini mišljenja in kritike	C
dogodek), v nasprotju z diskurzivnim. Zahodna	filozofija	je bila vedno osredotočena okoli nasprotja med	C
filozof je skrivni sokrivec falokrata. Kajti	filozofija	ni zgolj katera koli disciplina.Je iskanje konstitui	C
ki podeljuje pomen svetu, družbi in diskurzu.	Filozofija	je norost Zahoda in nikoli ne preneha jamčiti	C
prvič predstavi svojo novo filozofijo, ki je "	filozofija	poganstva"; filozofija, kot jo zahteva svet	C
novo filozofijo, ki je "filozofija poganstva";	filozofija,	kot jo zahteva svet, v katerem ni več boga,	C
in presojal na podlagi vnaprej danih pravil.	Filozofija	poganstva je skratka filozofija, ki se znajde	C
danih pravil. Filozofija poganstva je skratka	filozofija,	ki se znajde v svetu brez "totalizatorja".Tako	C
svetu brez "totalizatorja". Tako razumljena	filozofija	pa Lyotarda vodi k estetski sodbi oz. h Kantu	C
ilustracija tega spekulativnega načina je bila Heglova	filozofija	in predvsem njegova Enciklopedija, ki je bila	C
povezuje umetnost s filozofijo, kajti tako kot	filozofija	išče pravila za izpeljevanje enega stavka iz	C
6.1. Umetnost in	filozofija	Pri Lyotardu je odnos med umetnostjo in filozofijo	C
delih (po "postmodernem obratu") umetnost in	filozofija	nastopata na isti ravni.Ko govori o postmoderni	C
in filozofijo. Skratka, da imata umetnost in	filozofija	skupno bistveno lastnost, ki je tesno povezana	C
tako umetnost (postmoderna, avantgardna) kot	filozofija	(spet gre za specifično, Lyotardovo razumevanje	C
Nietzsche, ki je trdil, da religija, morala in	filozofija	predstavljajo dekadentne oblike delovanja človeka	C
ki je boljša od tiste, ki jo lahko ponudita	filozofija	ali religija. Vendar obstaja pri takšni rabi	C
grozi nevarnost s strani filozofije, temveč je	filozofija	v enakem položaju kot umetnost.Tako ena kot	C
čutnega smisla. Skušal je pokazati, da bi se	filozofija	glede vprašanja tvorbe smisla lahko veliko naučila	C
udejanil, izhaja iz uganke, ki jo zastavlja sodobna	filozofija.	Tradicionalno je bil um v filozofiji pojmovan	C
tudi omogoča novo pojmovanje uma. Welscheva	filozofija	transverzalnega uma se ves čas giblje znotraj	C
vprašanje celote." To po eni strani pomeni, da	filozofija,	ki se je odrekla umu, tega vprašanja ne more	C
more več zastavljati, po drugi pa, da vsaka	filozofija,	ki priznava obstoj in relevanco uma, tako ali	C
z različnimi pomeni. Estetika ni več zgolj	filozofija	umetnosti in estetsko ni več nujno vezano na	C
francoske revolucije ter je vezana na akcijo,	filozofija	pa je v tem okviru vedno že politika.V nasprotju	C
telefonu. Nekaj podobnega je počela tudi	filozofija,	ki sta ji smisel in pomen (od)tek(anj)a časa	C
duhovnemu svetu, ki ga je definirala Schellingova	filozofija,	ali za pesnikovo "miselno gramatiko"?Če bi šlo	C
Adamovo telo	Filozofija	v paradižu Milost občutka	C
katerega tako rekoč stranski proizvod je, vsa njena	filozofija	je prav "filozofija človeškega telesa."Duh v	C
stranski proizvod je, vsa njena filozofija je prav "	filozofija	človeškega telesa."Duh v svojem telesu ni več	C
zasluži svoje mesto v zgodovini filozofije).	Filozofija,	ki jo razvija telo med premišljanjem o samem	C
prav materializem, se pravi Diderotova lastna	filozofija.	Prav to delo zaznamuje Diderotov prehod od deizma	C
Diderot, smo lahko vnaprej prepričani, da bo	filozofija,	ki jo bo razvilo, prav materializem; nekako	C
razvilo, prav materializem; nekako tako, kot je	filozofija,	do katere se dokopljejo fiktivni - denimo literarni	C
in tako tudi svet šele zares postane svet.	Filozofija	v paradižu Adam je pred grehom vedel, da "lahko	C
filozof par excellence. Torej ne le, da se	filozofija	po Malebranchu začne že v paradižu, ampak še	C
nenehnem delovanju Boga nanj, njegova lastna	filozofija	pa je morala biti že v njegovih očeh v neposrednem	C
O telesu, ki misli o sebi Če je	filozofija	duše, ki je "neskončno bolj plemenita kakor	C
lahko samo teologija, pa je edina relevantna	filozofija	duše, ki je "bistveno odvisna od telesnih organov	C
natančneje, la Philosophie ... du corps humain,	filozofija	človeškega telesa.Kot smo videli, pri Malebranchu	C
zastopa glas, ki prihaja iz glave, je spontana	filozofija	"indiskretnih draguljev" potemtakem prav neprikriti	C
voyaient & l'entendaient). Za prve je bila njegova	filozofija	"skrivnostna in simbolična", za druge pa "jasna	C
tudi misel, da je v njegovih očeh "najboljša	filozofija"	prav "filozofija zdravnikov", se pravi "filozofija	C
v njegovih očeh "najboljša filozofija" prav "	filozofija	zdravnikov", se pravi "filozofija človeškega	C
filozofija" prav "filozofija zdravnikov", se pravi "	filozofija	človeškega telesa" (tudi misel, da "pisati kot	C
Benthama v prvi vrsti zanimali moralna in politična	filozofija,	pa je na moderno misel morda najbolj usodno	C
povedana zgodba, ampak sporočena eksistencialna	filozofija.	Zgodbo posameznika, znano iz ljudske pesmi, je	C
tradicionalnih vrednot => "vesoljska zavest" = >	filozofija	in ljudsko => obrnjenost vase. Taufer: raztrgaj	C
njim pa se pridružujeta tudi literarna veda in	filozofija	ob vprašanju nastanka literature. Vprašanje	C
Večkrat je slišati mnenje, kako so pregovori	filozofija	preprostih ljudi povedke, (= pripovedke), znanost	C
pojavljata tudi Zgodovina zgodovinopisja in	Filozofija	zgodovine, želeli slovenskim študentom olajšati	C
vplivale tri umetnosti oz. vede: pesništvo,	filozofija	in retorika.Zvrst sama se je razvila iz epike	C
raziskovanj in opis dejanskega stanja. Še bolj kot	filozofija	je zgodovino zaznamovala retorika.Podobno kakor	C
knjiga Države prvi poskus, da bi se oblikovala	filozofija	zgodovine.S tem opisujeta dejstvo, da Platon	C
je na njegov odnos do sveta vplivala stoična	filozofija,	ki je oblikovala tudi njegov pogled na zgodovino	C
Pompeju, mesto pa mu je zaprlo vrata. Stoiška	filozofija	je vplivala na njegovo razumevanje človeštva	C
tematiko (nekateri primeri preroške književnosti,	filozofija,	helenistično zgodovinopisje ‐ prvi tak pisec	C
celosten pristop, h kateremu je pomembno prispevala	filozofija.	Morda ga je navdihnil že Sokrat s svojo individualno	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani