Kolikokrat smo samo v XX. stoletju videli in slišali, kako so iste zapeljane množice vzklikale od navdušenja, le malo pozneje pa so nanj pljuvale in ga sramotile. To, mi pove filozofija, česar ni mogoče doseči drugače kakor z oblastjo, tega sploh ni vredno dosegati! Govorim seveda o človekovi iluzorni oblasti, ki ni v resnici nobena oblast, temveč le sočasje dveh norosti: prve, ki obnoreva oblastnika in druge, ki obnoreva sodrgo.