nova beseda iz Slovenije
vitka in ponosna, ker je bila doma povsod. | Enako | v mladosti, v dobi otroka in v dobi mladeniča | A |
mladosti, v dobi otroka in v dobi mladeniča, | enako | v poznejših letih, v časih moža in sivih dnevih | A |
mi je in takoj sem sedel. Ko me je udaril | enako | drugič in tretjič, sem gledal kakor v megli | A |
nekje pred njim v sneženem metežu. In vse mu gre | enako | k srcu: njegove besede, Manin odgovor in streli | A |
stoji ali gre, pa poči v bližini strel, leže. | Enako | torej tudi zdaj.Vselej gleda tudi v tisto smer | A |
pred nekaj urami na obrazu v jarku, sem moral | enako | v kinematograf in za klavir. Kaj bo občinstvo | A |
okrene, vsi mu mahajo s trobojnicami in vsi mu | enako | odgovarjajo. »Peter,« ga pokliče žena in mu | A |
Vrata sosednje sobe so se odprla in zaprla, | enako | vrata predsobe.Premetaval je vse, kar mu je | A |
videl. Šla je naravnost preko velikega trga, | enako | on. Okrenila je v dolgo ulico, ki drži proti | A |
da bi bil živ duh, ki se je privalil oblaku | enako | iz črnega soda. Kmet stopi v hram, seže nad | A |
v kotih stojijo beli kipi, a stena je polna | enako | velikih črnih podob. Stopita v sobo. | A |
vitka, kakor bi v enem dnevu pognala in zrastla, | enako | čudovitemu drevesu v pravljici.Život ima kratek | A |
in zabaval. Guvernanta, ki je uživala moji | enako | čast, ni bila Angležinja samo po duhu, temveč | A |
tudi Nemec, ali on, aspirant, je bil do vseh | enako | uslužen, enako priljuden. Govorili so v pisarni | A |
on, aspirant, je bil do vseh enako uslužen, | enako | priljuden. Govorili so v pisarni, kadar je čas | A |
čas dopuščal, šalili so se in smejali, a vsi | enako, | on ne več nego drugi.In v gostilno so šli včasih | A |
neba, ki je posejan s kopo zvezd in je vedno | enako | temen in čemeren.Na obposteljni mizici tiktaka | A |
kratkočasno ga je gledati. V glavo in noge je | enako | ozek, proti pasu pa se dobro širi in kroži. | A |
vsega, kar mi je bilo tistikrat sveto, je ostalo | enako | in živi še dandanes v meni nedotaknjeno in neizpremenjeno | A |
ki je dihala prej sem iznad morja, je ostala | enako | rahla in nežna, lahno šepetanje listja oljk | A |
zmanjkalo, hehehe?« povpraša stric Tomaž z vedno | enako | brenčečim glasom. »Smo rekli, sva rekla,« golči | A |
Zdaj gre gor, zdaj gre z glasom dol, vedno | enako | dolgočasno javkanje je vse skupaj.Rihar, e, | A |
da je najbolje kupiti v bližnji cvetličarni | enako | rdečo rožo in jo oddati in o stvari molčati | A |
zakrivil. Veš kaj, jaz sem teh misli, da sta oba | enako | kriva!?«In mu pogleda toplo v oči. | A |
valile okorno dalje in dajale prostora drugim, | enako | neprijetnim. Zdaj, zadnjih pet dni, se je čudovito | A |
svojo!« »Kakšne vzroke pa imaš?« vpraša gospa | enako | strogo kakor prej.Profesor zateguje usta dalje | A |
nikakšne. Profesor je ležal vznak, držal usta vedno | enako | odprta, bil miren in sopel in hropel, kakor | A |
naprej, da ti bo igrača občevati poleg mene | enako | ljubeznivo s svojim možem.Poznam ženske in cenim | A |
svoji sobi ali v isti sobi ... lahko se vedeta | enako | dostojno. Jaz bi rekla gospodinji, da se pripelje | A |
ne vem, kaj. Vse noči sem sanjala o njem in | enako | ‒ prepričana sem ‒ tudi on o meni.Ko sva se | A |
tudi Nemec, ali on, aspirant, je bil do vseh | enako | uslužen, enako priljuden.Govorili so v pisarni | A |
on, aspirant, je bil do vseh enako uslužen, | enako | priljuden.Govorili so v pisarni, kadar je čas | A |
čas dopuščal, šalili so se in smejali, a vsi | enako, | on ne več nego drugi.In v gostilno so šli včasih | A |
neba, ki je posejan s kopo zvezd in je vedno | enako | temen in čemeren.Na obposteljni mizici tiktaka | A |
vsega, kar mi je bilo tistikrat sveto, je ostalo | enako | in živi še dandanes v meni nedotaknjeno in nespremenjeno | A |
ki je dihala prej sem iznad morja, je ostala | enako | rahla in nežna, lahno šepetanje listja oljk | A |
kotu, Marica v drugem. Zdaj se je vsem trem | enako | smilil mladi in nadarjeni Javornik.Včeraj zdrav | A |
že zdavnaj zablodil v življenje te ženske in | enako | ženska v njegovo življenje.Oba prepaja enako | A |
enako ženska v njegovo življenje. Oba prepaja | enako | poželenje, drug k drugemu želita, drug o drugem | A |
sanjah mu je prišla nasproti mlada sočna ženska z | enako | ginjenimi očmi in polnimi rokami.Takoj ga je | A |
vas vabi pogled ‒ ah, kaj še! Vsakega gleda | enako, | to je ravno Ahilova peta!« »Ali kdo?« je vprašal | A |
»He! Poglej!« je rekel | enako | veselo on.»Malo sem se odobrovoljil!« | A |
Oblečena je bila črno, okoli vrata gola, roke | enako | do komolcev, ki so gledali beli, okrogli in | A |
v kotih stojijo beli kipi, a stena je polna | enako | velikih črnih podob. Stopita v sobo. | A |
naprej, da ti bo igrača občevati poleg mene | enako | ljubeznivo s svojim možem.Poznam ženske in cenim | A |
tako splošni, da je odprta do njih vsakomur | enako | široka cesta. Edmund Gaber se je mudil lanske | A |
bi bilo tisto, kar je njemu ljubo in sveto, | enako | cenjeno in blagrovano pri njegovem prijatelju | A |
svetle kakor črna svila. Tudi kadar govori, je | enako | simpatična. Ali vedno je razposajena, vsa razigrana | A |
/ Ob vsaki steni stoji dolga klop, ob njej | enako | dolga in nepregrnjena miza in za njo zopet klop | A |
nikoli več, nikoli manj, ampak dan za dnem | enako. | In tudi zaslužilo se je. | A |
In zrla skozi okno. Deževalo je z | enako | močjo kot prej. - Kam pa ste bili namenjeni | A |
odpravil ven v noč. Deževalo je še vedno z | enako | močjo in tudi veter se je zaganjal v stavbe | A |
Vedno zaspim v svoje sanje, ki se ponavljajo | enako. | Svetloba dneva dobi svoj pravi čar šele | A |
Dubrovniku. Njegovi šlagerji so me spremljali | enako | prisotno kakor angeli, ki sem jih iskal in nosil | A |
ne rečem, da nisem bil nezadovoljen s tem. | Enako | je bilo tudi v železniškem podvozu, kjer sem | A |
to je narod v glavnem amaterskih pijancev. | Enako | velja za voznike avtomobilov. Skoraj pri vsaki | A |
priti do drugačnega sklepa. Tudi Raf bi sklepal | enako. | Mu naj sploh pove, da so se mu oglasili? | A |
iz halje stegne fino roko s tankimi prsti, | enako | presojno kot obraz.Dotik te roke sproži v njej | A |
čeprav se v njem skriva gibčnost geparda in se | enako | spretno premika v veliki težnosti in breztežju | A |
v bojazni, da mu uteče in ona mu odgovarja z | enako | silovito strastjo.Evianske ženske so se ljubile | A |
in se z vsem telesom privije k Histosu. Čuteč | enako | nujo po dotikanju in ljubovanju jo mladenič | A |
« »Ne skrbi,« odvrne s tistim vedno | enako | uglašenim glasom. »Nisem ti še povedal. | A |
z ostrim jekom izpusti nož iz rok in zgrudi; | enako | se zgodi vojščakom, ki so prijeli za ročaje | A |
Mitola. V svet modrih je od ljudstva izvoljeno | enako | število Dromidov kot Eviancev in na prvem skupnem | A |
Ivoni in Kranjčevi Zori, da so fantje spet tu, | enako | nepotešeni kot one tam zgoraj, ampak v resnici | A |
»Grazie, signore,« se je zahvalila Milena | enako | dostojanstveno, kot je govorila doslej, potem | A |
mrtev, brez vsakega upanja. V isti sapi sem | enako | goreče prosil tudi za Bezlajevega Franca, Toma | A |
Spet sva začela z igranjem. Bilo je | enako | prijetno kot prej, samo da se je vame že vtihotapila | A |
odnosi, zdaj kot golo smrt. In prav vse je bilo | enako | grozljivo: grozljiva je bila podoba njune nenadne | A |
matematiko in fiziko, pri čemer mu beseda teče | enako | gladko kot nekoč, Adamovo jabolko pa mu poskakuje | A |
slišati tudi z besedo, potem ti rečem, da te | enako | ljubim. Bova zdaj šla?« | A |
naposled le odnehal in se nama umaknil s poti. » | Enako, | « sem precedil skozi zobe in potegnil Mano za | A |
dečka, gledal njegove sive oči, ki so izražale | enako | srepost daljnovidja kot pri starem Ločnikarju | A |
sicer jedrih dojkah: bradavice so namreč skoraj | enako | bele in presojne kot koža.Če ne bi imela ognjeno | A |
je bilo vse njeno telo odprto, skoraj povsod | enako | dovzetno za ljubkovanje in približevanje.Rekel | A |
Miru in ljubezni vam želim!« »Hvala | enako! | « odzdravi druščina v en glas. »Dovolite mi, | A |
»Vem, Hela. | Enako. | « »Kadarkoli bi želela ... | A |
UNIJA ZRAK, VODO, PREHRANO, PREBIVALIŠČE IN | ENAKO | ŠTEVILO VREDNOSTNIH TOČK ZA ZADOŠČEVANJE ZASEBNIH | A |
gibi pobarva komaj zaznavno rdeče ustnice. Z | enako | vajeno potezo si očrta dokaj velike kroge okrog | A |
nekaj dopovedal. Preveč je presenečena, da je | enako | tipal ob stenah kot ona.In še nekaj je: ustnice | A |
svojo smer in nosita ljudi, ki drsijo vsi z | enako | hitrostjo na eno in drugo stran.Tu pa je vse | A |
vere: res pripada vsakemu človeku bivalnik in | enako | število vrednostnih točk, res bi naj vsakdo | A |
valj Beta. Pred Kseno se odpre spet natanko | enako | enoličen pogled na dolg osvetljen prehod, ob | A |
ohranja opno na zadnji stopnji pred razpočenjem. | Enako, | kot njen odsev, počne to tudi Rod.In njuno naslajanj | A |
stranke, češ da niso vsi ljudje obdarjeni z | enako | močno dušogibnostjo. »Moč duha je v sorazmerju | A |
‒Dihanje? ‒ | Enako. | Samodejno. | A |
oddaja ločno modro. A KVADRAT PLUS B KVADRAT JE | ENAKO | C KVADRAT.Kdo ste? | A |
začne biti z rokami po prsih. In vsi za njim | enako. | Nato se ozre v obok neba, obzre ves obzor, na | A |
« Ni izrekla | enako, | rekla je nedorečeno, a vendar je rekla. To ni | A |
drugim negovalkam v Sončnem zatonu: vse so se | enako | smehljale, vsem je bilo ime Biba, le na zlati | A |
hladnega. Zdelo se ji je celo, da bi jo Bibe z | enako | neprizadetostjo, kot so jo kopale, tudi zadavile | A |
svetloba, ki je dobivala mavrične prebliske. | Enako | svetlobno obrobo sem opazil tudi okrog roke | A |
gline dva para koles, odlomila dve ravni in | enako | dolgi vrbovi šibi, na katerih konce je nataknila | A |
poprečno odprtino, izklesano v kristalno skalo. | Enako | je bilo Dromidovo miselno sporočilo: Povabljam | A |
Tega nisem pričakovala. »Morda | enako, | kot je bil pokončan prvič... « je negotovo šepnil | A |
Vse zastonj! - Zemlja je ostala vedno | enako | nenasitna in požrešna, hlastno je goltala gnoj | A |
nobenega praznika niti nedelje, marveč so vedno | enako | navdušeno in vztrajno lovili tudi ob najslabšem | A |
niso bile vse enega sestava, pa tudi ne vse | enako | zarjavele.Vendar so bile vse kolikor toliko | A |
obraz, hojo, glas, skratka vse. Oblečeni so vsi | enako | v bele mrtvaške rjuhe.Na glavi nosijo črne klobuke | A |
naprej. Zakaj ure na onem svetu tudi ne gredo vse | enako, | prav tako kakor naše ne.In kaj je takemu duhu | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |