nova beseda iz Slovenije
srečal človek tolikokrat in ki jih je zmerom | enako | ljubil.Ali izpolnil se je čas, prišla je nadloga | A |
dvoje gospodičen za njo. Obe sta bili oblečeni | enako, | tudi v obraz sta si bili podobni.Hanca je videla | A |
so malenkosti. Povprek so bili vsi značaji | enako | razbiti in smrdeli so po priliki enako. V | A |
značaji enako razbiti in smrdeli so po priliki | enako. | V najmlajši generaciji pa se ne spoznam več | A |
Huda vest ali skesani grešnik“, -- ali kakó | enako | ... in ki bi pričel: I. POGLAVJE | A |
raznih strank in stanov, -- ali se mu zdi vse to | enako | slabo in nepravo, in je ostalo v njegovi glavi | A |
nasprotnih opazk, katere pa so se mu zdele vse | enako | imenitne, resnične, pametne in uvaževanja vredne | A |
dvoje žensk hkrati, obedve odkritosrčno in z | enako | močjo?“ ”Verjamem. | A |
ampak vseh ljudi na svetu, in da je vsak človek | enako | vreden, če ima kaj v mošnji ali ne, in da je | A |
preklano glavo?“ Župan se je smehljal zmerom | enako, | tiho in zadovoljno, s tresočim podbradkom in | A |
sem vam bil odštel vsem po pravici in vsakemu | enako | : ne primaknem več niti drobtine črnega kruha | A |
olepšavanja in hinavstva. Vse oči so gledale | enako | živinsko, vse ustnice so trepetale enako v mesenem | A |
gledale enako živinsko, vse ustnice so trepetale | enako | v mesenem zadoščenju, ko je slavnoznani Kara | A |
merila z očmi pot, ki je bila pred njo zmerom | enako | dolga; zdelo se ji je, da premika noge kakor | A |
bila krepka in spočita in voz je drdral zmerom | enako, | dasi je šlo navzgor.Po posebno strmih ovinkih | A |
velikim ostrim kamenjem in voz je bil zmerom | enako | daleč.Kadar je zavil za drevje, jo je izpreletel | A |
velikega hrepenenja, ki je bilo grenki zavisti | enako. | To je bilo hrepenenje umirajočega po življenju | A |
ni bilo skritega med njimi. Življenje je bilo | enako, | tudi obrazi so si bili podobni in, kar so govorili | A |
obraza sta si bila čisto podobna, oči so sanjale | enako | in so gledale skozi sivo steno daleč v svet | A |
ceste na drugo in spet nazaj, ali povsod je bilo | enako | in naposled sta se privadila.Trg je bil kmalu | A |
Od tedaj do te ure je bilo vselej in zmerom | enako: | podnevi trpljenje, gnusno razočaranje, srd in | A |
/ stran 78 . / Pesem ali domača novica -- | enako | je!Onadva sta napravila domačo novico, vsebina | A |
ali čisto črno suknjo. Majnik govori vedno | enako: | s tihim, ponižnim, boječim glasom, ki pa je | A |
Razumete, gospod Jožef Majnik? Tako ali | enako | stoji v dotičnem časopisu, po besedah si človek | A |
”Ker je drugače oblečen!“ ”Če bi bili vsi | enako | oblečeni, ali bi nikoli ne bilo vojske?“ | A |
temi visokimi jagnedi? Rodoljubje ... kje kipi | enako | po vsi prostrani domovini?Stare šege, od očetov | A |
in valovi bi se širili, spajali se polagoma z | enako | neznatnimi krogi ter se naposled čez sto in | A |
je . / . / stran 262 . / bilo domovina, vse | enako | in vse še posebej vredno prisrčne ljubezni. | A |
obraze in v njenem svitu so si enaki, so vsi | enako | spomladanji, ali enako mrtvaški. Časih odpahne | A |
svitu so si enaki, so vsi enako spomladanji, ali | enako | mrtvaški. Časih odpahne narahlo prislonjene | A |
od obraza, glas od glasu. Vse oči so gledale | enako, | ena skrb je bila v njih; ena bridkost, en strah | A |
mi zdi, da nosijo ljudje očitno znamenje, vsi | enako | - kakor žebelj, s kladivom v čelo zabit.Kdo | A |
Dolga vrsta dni, vsi drug drugemu enaki, vsi | enako | temni, nagnusni in nizkotni.Ali tudi prazniki | A |
sam madež, zamolklo pego, nagnusnemu pljunku | enako, | ki se je bil vtisnil tja na vekomaj, kakor kamen | A |
dolini šentflorjanski? Kolo se vrti in je zmerom | enako | ... Težka skrb je na vseh obrazih in globoka | A |
teden dni pride drugo pismo, natanko prvemu | enako; | še potožila ne bo, da ji nisem odgovoril.Hkrati | A |
je bila solza njena mati; ali vse so mi bile | enako | mile, vse so bile moje, kajti celo v bridkosti | A |
ura je kljub svoji častitljivi starosti vedno | enako | šla, to se pravi, za dve uri prekasno; nihalo | A |
je Bog poslal misel županu in sodniku, obema | enako | in obema hkrati. ”Naj tisti razsodi, ki je | A |
in zakaj nocoj? Saj je bilo življenje zmerom | enako | - zmerom enako je hodila mati po izbi, od okna | A |
Saj je bilo življenje zmerom enako - zmerom | enako | je hodila mati po izbi, od okna do duri.Zakaj | A |
zvečer upihnil svečo. Vsaki dan enaka pota, | enako | delo, enake besede, enake misli.V ogledalo se | A |
oblačilu. Ni jih bilo troje, da bi govorili | enako | govorico in nosili enako nošnjo.Iz vseh krajev | A |
troje, da bi govorili enako govorico in nosili | enako | nošnjo.Iz vseh krajev dežele, Bog vedi odkod | A |
v dušo in samo enkrat v življenju sem videl | enako. | Otroka sva bila oba in takrat sem spoznal | A |
kam daleč ...“ Gozd je bil zmerom enak, zmerom | enako | se je vila pot.”Zakaj pa bi čakal, da bi bil | A |
ki jo je tiščalo k tlom. Ves dan je bilo nebo | enako, | tako da Peter ni vedel, ali je še zgodnji poldan | A |
vsak pol!“ je rekel. ”Če je krivica, jo bomo | enako | nosili, če pa je pravica, jo bomo enako uživali | A |
bomo enako nosili, če pa je pravica, jo bomo | enako | uživali!“ Brž sta poslala župana po kruha | A |
sta se vrnila biriča; obadva pa sta prinesla | enako | oznanilo. ”Prišel sem do oglednika; še v | A |
da ona moli vsak večer, da bi ji Bog dodelil | enako | srečo.Nato ji je Marjanica s solzami v očeh | A |
ljudje so sedeli že tu, in z vsemi je delal | enako. | Zanj niso bili ne zločinci, ne nedolžni, bili | A |
bi le pokoro odložili na zadnji dan. Prav vsi | enako, | berač in grof, tlačan in gospod, dedec in baba | A |
dan in noč, pa spet noč in dan. Vedno eno in | enako, | je iskal, danes dež, jutri sonce, zdaj sneg | A |
žene. »Denarja je na svetu tako in tako vedno | enako... | « je dodal Rajmundov oče.»Imeti ga moraš le toliko | A |
Pomlad je še daleč...« Sam pa sem vsem odgovarjal | enako: | »Hja, je že tako, da smo umetniki vedno | A |
častnike. Tudi na drugi strani je bilo izrečeno | enako | povelje... Stisnili smo frače in loke | A |
nekam preveč tiho. Pa tudi gospod Foerster so | enako | rekli gospodu škofu. Hočem ti povedati | A |
- da smo napisali v časopis protestno noto, | enako | pa smo poslali tudi na škofovski ordinariat | A |
zemeljski ostanki, z molitvijo pa bom z njimi | enako | močno združen tako na Dobravi kot na Dovjem | A |
te verze napisal, je očeta vseh naših planin | enako | občutil kot jaz, oba pa sva vsak po svoje izrazila | A |
prepirali zaradi nečesa, kar se mi je zdelo | enako | sveto kot božje kraljestvo.Ampak to je lahko | A |
jezik. Med planinci res nisem delal razlike, | enako | vesel pa sem bil v knjigi v stolpu tako latinskega | A |
do Kredarice. Vrv smo navijali na vreteno, | enako | kot se vleče voda iz vodnjaka.Pri vsakem vretenu | A |
vseh narodov. V tej koči bomo sprejemali vse | enako | prijazno.To zahteva naša znana slovenska gostoljubno | A |
v enakem gorskem raju, zato sva ga oba tudi | enako | čutila. Povedal mi je, da vse moje uglasbit | A |
prav dobro koristi takšno pranje! Če bi drugod | enako | postopali, bi kmalu izginili tisti suhi predikantje | A |
poslopje, tam pa vas in tik nje drugo, graščini | enako | zidovje. Brez dvojbe Višava in ondi Nižava | A |
zavoljo meje!« Res je grofica s konjem kači | enako | bliskoma zavila okrog zidovja in zdajci obstala | A |
moral pameten človek že naprej vedeti. Tako in | enako | me je oče učil; Bog pa je potem vse drugače | A |
triinpetdeset podajačev.« »Ali kuhaš za vse | enako? | « »Za vse se kuha v temle enem kotlu.« | A |
človeško, ampak po živinsko. Zvečer jih živini | enako | zapro v kako poslopje, kjer morajo na golih | A |
je Ostrorogi porazdelil skoraj na vse drevake | enako. | Da bi ne imel preveč škode, če se kateri izmed | A |
Ostrorogim, da te odstopi našemu kolišču. Dveh, treh | enako | starih dekel si vredna.Premenjamo te!« | A |
natvezel?« »Tisti, ki ve, da je na sotočju Save z | enako | bistro vodo, kakor je sama, tak vrtinec, da | A |
sta se dan in noč izravnala, da sta bila oba | enako | dolga, je v dveh luninih izpremembah skoraj | A |
sodil in površno. Ne kaže se čut pri vseh ljudeh | enako. | Ljuba rokovnjačeva! | A |
bil od brdskega soseda. Takisto sta bila kot | enako | misleča moža i dobra prijatelja. Ko pride kolovški | A |
zakaj je tako. Čeravno ne tako, vendar vsaj | enako | je gospod Komplez mislil.Morda bi se mu bila | A |
jablana leto za . / . / stran 89 . / letom | enako | cvete: v naravi je mir.Človeštvo pa rije vedno | A |
Manico pa moraš paziti, da bo tudi ona lahko kdaj | enako | rekla.« »Ko si si že enkrat v glavo vzel, kar | A |
poskušati. Že od otročjih let pomnim to vedno | enako, | pol podrto, grdo kolibo v Rogovili in že mlademu | A |
srečo, ne le tu pri vas, nego tudi tam je bilo | enako: | kamor pridem, govore o meni.Lovš je ravno pripovedov | A |
drugo, nego da varajo, zato pa si neumen, če | enako | z enakim ne povračuješ.Ob kratkem: danes vam | A |
tudi terjati ima vsak dovoljenje od Boga, ki je | enako | pravičen za vse.« Deželni poglavar se na to | A |
ponavljalo, pa vodniki mestni so na vso moč vsako | enako | početje ustavljali, obetaje si, da kmalu pride | A |
bodo kaznovali, ako se me dotaknete!« Tako in | enako | je blodil v strahu in trepetu za svojo kožo | A |
hočem ‒ jaz, ki ga imam na vajetih.« Tako in | enako | je govoril cigan sam s seboj in dokladal po | A |
kakor sem jaz sprejeman skoraj vedno. Čisto | enako | ji je, zdi se mi, ali sem doma ali ne.To ti | A |
bode. Morda pridem potem sam na vrsto; vse | enako | mi je.Ona za njim! | A |
Poskušal je tolažiti, pogovarjati, ali Anton je | enako | govoril dalje in, ko je ura prišla, ob kateri | A |
šaliti. Jezno starejši brat enkrat za vselej | enako | govorjenje o svoji ženi prepove in jezen odide | A |
videl jo je pozneje še mnogokrat tu, vselej | enako. | ‒ ‒ ‒ In ko sem majhen dečak bil, poznal sem | A |
vsaka čebela, ne samo matica, zato so imele vse | enako | besedo.Samo trotje so morali biti tiho, kakor | A |
na Jezerca in skuhal sebi, Volkunu in Hrustu | enako | večerjo - nezabeljen podmet. Po večerji, pri | A |
otroke bogatih roditeljev proti manj imovitim. | Enako | poslovanje, enaka usoda nas uči, da smo vsi | A |
svetu vsi, ali sreča je čudna ptica. Vsi jo | enako | imenujemo, ali vsake oči jo gledajo, visoko | A |
mora vsak opolnoči vstati in mlatit iti. Vsi | enako | jedó, vsi enako delajo, moški in ženske.Mlatijo | A |
opolnoči vstati in mlatit iti. Vsi enako jedó, vsi | enako | delajo, moški in ženske.Mlatijo do dne kakih | A |
pisarno. Koren je pri tem vstopil ter nosil | enako | pismo v roki. »Ste li tudi vi povabljeni?« vpraša | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |