nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Profesor Maslovina in drugi/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Oči so se odprle nastežaj, pa so bile koj razskelele in motne od solza. Vsaka bilka na svetlih travnikih, vsak popek na kostanjih, vsak sončni žarek v pojočem zraku, še vsako peščeno zrno na beli poti, vse skupaj in vsako zase mi jebilo domovina, vse enako in vse še posebej vredno prisrčne ljubezni. Hkrati pa je ležal globoko v moji duši črn strah, ki mu sam nisem vedel imena: kakor da je ta sijajna pomlad brez usmiljenja obsojena na zgodnjo smrt, z njo domovina, moja ljubezen, vse.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani