nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ura, poved v sobesedilu:
Tam nad njo je visela stara ura, vsa očrnela in zaprašena. Številke so bile zamazane - šesta in sedma se skoro niti več poznali nista, - večji kazalec je bil znatno na levo zakrivljen; uteži, razni svinčeni kosi in železni obroči viseli so na trakovih, katere je svoje dni, ko se je verižica utrgala, najbrže babica odstrigla od kakšnega starega predpasnika; - in pomislite, ura je kljub svoji častitljivi starosti vedno enako šla, to se pravi, za dve uri prekasno; nihalo je tiktakalo naprej in naprej, in to v nenavadnem, zamolklem tonu.
To je bila babičina ura.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani