delo (501-600)

življenje mu je bilo okrepilo telo, in raznovrstno	delo	ga je bilo obvarovalo enostranske okornosti	A
zdaj spodleti, ne poskusi nikdar več. Čas in	delo	sta morala celiti rano. Čez dva dni po teh dogodkih	A
preženo nadležne spomine. Čez dan ga je pač motilo	delo,	in vendar so ga večkrat ponevedoma in nehote	A
Pomagajva, da se reši njegova duša! Dobro	delo	ni nikoli zavrženo.« »Babje čenče,« je godrnjal	A
je postal mladi Žagar spet stari Gašper. Na	delo	je hodil kakor na tlako in gledal in premišljeval	A
. / . / stran 97 . / Gašperju je presedalo	delo,	čim bolj je videl, koliko se je zamudilo in	A
zajedle v njegov spomin. Sicer pa mu je odganjalo	delo	nepotrebne skušnjave in mu varovalo dušno ravnotežje	A
ime. Kako vestno je tudi izvrševal naročeno	delo!	Nabavil si je bil dobro presušene, zdrave hrastovine	A
ga je opozarjal Bric, ki je nekako nadzoroval	delo.	»Dobro bi bilo, če bi prišlo poskusit par debelih	A
klopeh.« Prišel pa je pogledat, kako napreduje	delo,	tudi župnik. Tone je razkazal les in zagotavljal	A
morala počivati, da si je nabrala moči za novo	delo.	Otroka sta hodila za njo.	A
Križman, da ne bodo nič zamudili; zakaj veliko	delo	je za to leto pri kraju, in kar je še ostalo	A
»Zakaj pa ne?« je dejal Tone. »Dobro	delo	storiš,« je dejal Bric; »zakaj Jerica je v velikih	A
prsih. Čez dan ni mogla počivati, ker jo je	delo	priganjalo, ponoči pa so ji odganjale spanje	A
Zaklenil jo je bil za seboj Tone, ki je delal težko	delo,	krsto za umrlo Jerico, in ni hotel, da bi ga	A
morale že mlade roke uriti in vaditi za poznejše	delo.	Anka je že pletla in pomagala materi, Janezek	A
mater Rozalo ali teto Mano. Pričelo se je	delo	na polju, kjer so otroci po svojih močeh že	A
sitnosti in velika zamuda,« je dejal Tone, »	delo	za stare ljudi.Jaz jih imam samo za spomin na	A
pa vendar ni bil. Dan je rastel in z dnevom	delo	doma in na polju.Tone in Bric sta kosila na	A
šel ti k nam za pastirja. Časa imaš dosti in	delo	ni težko.Gašperjevo živino bi pasel.«	A
in živina sitna. Za stare noge je to težko	delo.	No, pa pasel bi jaz že; kdo bo pa vračal?«	A
lenuščke, in pazila sta, da je vsak otrok svoje	delo	sam opravil.Toda človek ne bi mislil, kako prebrisan	A
donašala novega veselja. Rastlo pa jim je tudi	delo	po množini in teži.Tem bolj so se veselili počitka	A
Proč, proč! Hitro na	delo,	na druge misli! Gašper je hodil nekaj dni potrt	A
je dejal Bric, »so fantje pravzaprav dobro	delo	storili.« Gašper pa ni mislil več na telesne	A
pred očmi in Mana v pesteh. A moral je iti na	delo.	Gašper je že kar naprej segel v žep in iskal	A
pred njegovimi očmi. Trud, trpljenje, prevare,	delo	za druge, opravljeno s svetim veseljem, in zdaj	A
Klančarjevi hiši, in gospodar se je vidno staral.	Delo	ga ni več razvedrilo; potrt je premišljeval	A
res katerikrat tako rada imela; dobro mu je pa	delo,	da se je ona tako živo spominjala. »In v šoli	A
bil že od nekdaj; ampak za lahko in počasno	delo	in boljšega od mene; edini Tetrev me še prekosi	A
France kmalu nazaj in da mu prepustim svoje	delo.	Toda nič še ne kaže, in najbrž bo hotel sam na	A
namesto strica Toneta, ki ima za tako drobno	delo	preokorno roko.« »Ampak jaz vendar ne morem	A
se vrne; zakaj strica Toneta že hudo pobira	delo.	Jerica je spet pogledala kvišku in menila, da	A
da so se preživile pozimi in se ohranile za	delo	prihodnjega leta; drugo jim je pobral.Med je	A
sobicah. Tega nista bila vajena, in dobro je	delo	obema. Branila pa sta se, da je nepotrebno in	A
mirno in premišljeno opravlja svoje žalostno	delo.	»Enkrat mora biti urejeno tudi to,« je dejal	A
nekako zaspani, to vem. Kakor stroji hodijo na	delo	in z dela.Žalosti se ne vdajajo, a tudi veselja	A
vsi predali, in zame bo to prijetno literarno	delo.	Človek se proslavi in trud se splača.	A
več namlatil?« »Jaz bi jih pozval na skupno	delo	za splošno blaginjo.« »Ti, nikar!	A
Janku, kako težko je naše ljudi vneti za skupno	delo.	»Nič se ne boj!« ga je tolažil Janko.	A
brez cilja in namena; jed jima ni dišala in	delo	jima ni šlo od rok. V listnjaku pa je ležala	A
pa na hruljivega Lomasta, in dobro bi mu bilo	delo,	če bi bil vedel, kako hudi so tudi drugi na	A
smejali.« Ko je bil Filip pri Rjavkarju svoje	delo	izvršil in se vračal mimo Škorčeve hiše, ga	A
Ker so bili vsi delavci dobre volje, je šlo	delo	hitro izpod rok.Na pol je bilo že dovršeno,	A
postarnega moža, ki prihaja o pravem času na svoje	delo.	Videli ste tudi gospoda adjunkta, kako pridno	A
predstojniki in učitelji, ko prepuščate nam	delo,	sami pa počivate.« »Prosim, gospod davkar,«	A
užil mnogo zahvale, mnogo priznanja za svoje	delo	in svojo dobroto, toda če mi tako vračajo stari	A
pridejo dandanes iz šol malo sposobni za resno	delo;	gospod Muren pa kaže vsaj dobro voljo. Opominjal	A
Muren je zmignil z rameni in se sklonil na	delo.	Želodec prazen, srce polno in glava težka, in	A
strašljivci se slave in vesele. Prav hudo je	delo	Murnu to junaštvo; zlasti ker mu je gledalo	A
knjigo, če jo bodo morali sami kupiti!« »Dobro	delo	se ne more obsoditi.« »Oh, ljuba moja, kako	A
kritike.« »Pravi bravci, ki bero umetnikovo	delo	samo, se seveda ne brigajo za kritiko; a ti	A
obesil na moje ime.« Ko pa je izgotovil svoje	delo,	se mu je zdelo, da je pisal pravzaprav sam svojo	A
spešno, in odgovornost se prenese na več ram.« »	Delo	si tako zelo olajšate,« je pikro pripomnil Ivan	A
»In si belijo glave,« se je smejal Pust. »	Delo	se mora razdeliti,« je razlagal Čebular.»Eni	A
narodu možgani,« je poudarjal Čebular, »in naše	delo	je težko.Govornik jenja, kadar je vse povedal	A
»Težav ne boste imeli. Nobeno človeško	delo	ni brez hib.Če preberete knjigo še enkrat, boste	A
da se je toliko obzirno ocenilo ponesrečeno	delo,	katero bi bil moral on, Hrust, pravzaprav na	A
nepotrpežljivostjo vse to dovršil, je šel na pravo	delo.	Pri srcu mu je bilo kakor siromaku, ki se ob	A
spogledala in starejša otroka sta vzela molče svoje	delo	v roke.Mirko pa je izpraševal mater, zakaj je	A
se je zagradilo, podjetnik, ki je bil prevzel	delo,	je nabil visoko na desko svoje ime, in za temelj	A
vstavljati okna in vrata. Medtem ko se je to	delo	vršilo, se je vozil Ivan po Koroškem in Tirolskem	A
mu je izročil hišne ključe, češ da je njegovo	delo	pri kraju in da pričakuje on zdaj plačila.Ivan	A
Jezen je ostrmel. Videl je samo surovo	delo,	kakor nekak očrt na debelo, stene komaj ometane	A
zbudila želja, da bi dobila tukaj službo, kjer je	delo	gotovo prijetno, zabave dosti in mnogo prilike	A
iz očeta in ker je njo bolj veselilo poljsko	delo.	Hrepenela je tudi po razvedrilu v družbi.	A
rekla nikomur hude besede in opravljala svoje	delo	vestneje ko druge.Da ni ona nič kriva, naj bo	A
imel več srca, da bi se šemil; dobro pa mu je	delo,	če je ujel hvaležen pogled njenih oči. Tako	A
takem omahovanju ni bil sposoben za nobeno resno	delo.	Ogenj je imel v hiši, poguma pa ne, da bi ga	A
so bili vozniki, ki jim ni več dišalo kmetsko	delo,	ko so se bili privadili lažjemu in boljšemu	A
Miciko in gospodarja. To pa je bilo prazno	delo.	Z nevoljo sta bila zapazila Gričarja, kako prijazna	A
kakor se bodo boljšale razmere, nehvaležno	delo.	Andrej je slutil, da je šla Cila zaradi njega	A
začel Miha vozariti, mu ni dišalo več kmetsko	delo,	ne kmetski kruh, gosposkega mu pa jaz nočem	A
se je jezil naprej Tomažon; »za nobeno težko	delo	ni več.Zemlja pa pravi: ‚Obdelaj me, če ne,	A
bil doma spet prijazen, vesel in zgovoren.	Delo	mu je šlo hitro od rok, ko je premišljeval,	A
Korbinovi na Hrib vresje kosit in listje grabit. To	delo	se je zdelo njemu tako pametno in nujno, da	A
glasovi, ki so se objemali v jasnem zraku.	Delo	je prenehalo, in ko so odmolile mlade delavke	A
‒ Andrejeve suknje še nisem vzel v	delo,	ker so drugi bolj potrebni; ampak tja drugi	A
ampak lepo zahvalil gospodinjo. »To je dobro	delo,	« je dejal, »dobro delo usmiljenja, in Bog ne	A
gospodinjo. »To je dobro delo,« je dejal, »dobro	delo	usmiljenja, in Bog ne daj, da bi jaz zdaj, ko	A
vsake podlage. Omenila je Cila, kako hudo bi	delo	njej, če bi morala tako čudno ravnati s svojo	A
potrata, ker bi se konji lahko porabili za drugo	delo;	zato je ugovarjal želji svoje ženke, ugovarjal	A
je spet na zgubo. Ivana ni veselilo nobeno	delo	več.Videl je, kako mu izpodleta načrt za načrtom	A
ta predrugačila? Zakaj ne uspe njemu nobeno	delo?	Vse nesreče so se mu zdele ena sama, nepretrgana	A
da gospodinji sicer ni treba prijeti za vsako	delo,	da mora pa razumeti vsako, če noče, da jo goljufajo	A
dobro šolo. Korbinka je poznala vsako poljsko	delo	in vsako hišno opravilo.Takoj je zapazila, če	A
da je bil napad namenjen njemu. »Cesarjevo	delo	je to,« je vikal, »on je najel morilca, ki bi	A
volja je, da nadaljujem težavno in važno svoje	delo!	Drugače mi ne bi poslal takega pomočnika.«	A
znali lizati in slaviti njegovo zgodovinsko	delo	in zabavljati na grofa Urha, katerega tudi Benko	A
prekratke periode. Pogumno je šel Cahej na svoje	delo	in naj se je v latinskih šolah učil, kolikor	A
kajti pozabila se ti je zahvaliti za tvoje blago	delo.	Vse zastonj.	A
poleti in pozimi pod milim nebom ‒ krepčajo za	delo	in trud, ki jih čaka.Tej kofetarici je Avguštin	A
več kot dvajset let nabiram gradivo za veliko	delo,	katero mislim izdati pod naslovom: Obširen popis	A
še veliko nepoznanega blaga za moje obširno	delo.	« Vstane in se bliža psici s koščkom kruha in	A
radi jemali za šiviljo, ker je znala za vsako	delo	prijeti.Logarjevi, pri katerih je gostovala	A
gozda. Včasih, ko so šli mati in Logarjevi na	delo	v vas, po ves dan ni videl žive krščene duše	A
navdajalo veselje, ko je videla, da je storila dobro	delo,	in hvalila je Boga, ki je tudi bratu omečil	A
prestrašil gozdarjevega glasu, ker se mu je	delo,	kakor bi iz soda govoril. »Tonček mu je ime	A
prilju . / . / stran 27 . / bilo, da za poljsko	delo	ni imel nikakršnega veselja.Rajši bi streljal	A
prijela, ali on ga bo že izbrusil. Njegovo prvo	delo,	ko je prišel domov, je bilo to, da je v brus	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani