Zdaj pride Šnakšnepskovski z gnojišča in jaz ga poprašam, kaj je imel ondi opraviti. Šnakšnepskovski odpre škatlo, katera je bila polna smrdljivih cunj in druge gnusobe in mi reče: »Že več kot dvajset let nabiram gradivo za veliko delo, katero mislim izdati pod naslovom: Obširen popis živalic, ki se v umazanih cunjah, smrdljivih škrpelih in starih kožuhih zarejajo, njih šege in navade. Takega dela še nima noben narod in s tem delom si mislim največje zasluge za človeštvo pridobiti, se ve, da jih bo menda šele poznejši rod prav spoznal.