dež (201-300)

trama, ki je molel iz stene, ter se zagledal v	dež.	Čez dve minuti je zapazil, da dirja po poti,	A
pasjemu rodu, seveda umrjočo. A zunaj je lil	dež,	švigal blisk, butal grom in izpod stene pristrešja	A
propalici pljuni v obraz in mislil bo, da gre	dež.	«Stopil je iz kota in šel proti vratom.	A
neznanskem blatu sem cokljal iz Krakovega na Žabjak.	Dež	je lil tako silno, da je kar od tal priskakoval	A
sta: »Nocoj vreme ne bo ostalo, vihar bo in	dež!	« Gregor Copatka je odgovoril: »Pa ne bo.	A
/ . / stran 7 . / Kadar se obeta vihar ali	dež,	vsakikrat s paše pride domov.Sinoči je ni bilo	A
marel. Marel nam je treba le za klafrnice, da	dež	ne zmoči klafrnic. Ni pa vrag, da ne bi vseh	A
peteršiljček in drobnjak. In potem je padal	dež	in je sijalo ljubo sonce in so pričakovali in	A
da je segal cerkvi do oken. In je potem šel	dež	in je sijalo sonce in so dejali Butalci, da	A
in soncu pa se je gnoj bolj in bolj sesedal,	dež	ga je razcejal, sonce ga je sušilo, nič več	A
zdravje, bogato letino, ženine in debele pujske,	dež	in dobljene pravde.Ne slišim pa kar nič, da	A
Bilo je sredi polja, tedaj se je nenadoma usul	dež	in je zastokal župan: »Moja žlahtna suknja,	A
žlahtna suknja, kaj bo rekla, če jo premoči	dež!	Škoda neznanska!«	A
sajasto beraško plahto. . / . / stran 68 . /	Dež	je lil kakor iz škafa in se je župan žuril nazaj	A
elektriko ima mesto tudi in jo ima napravljeno na	dež.	Ob suši sediš v temi; kadar pa zdravo lije, žarnice	A
bilo, so naši kmetje poslali v Beograd molbo za	dež.	Po neprestanem vztrajnem prizadevanju naših veljakov	A
rahlo in zmerno, kakor bi padal pomladanski	dež	‒ da bi ga tristo vragov!‒ Pa si je mislil obtoženec	A
bilo muh! Ali je prišla jesen, prišla sta	dež	in hlad.In so prišle muhe.	A
stran 68 . / do vročino ali slabo vreme in	dež,	ali ker je bil baš dobre volje in razpoložen	A
grmelo, z dnem je nehala nevihta, ni pa nehal	dež,	ki je enakomerno in vztrajno padal na žejno	A
se razločila in krenila vsak na svojo stran.	Dež	je ponehal, ali nizko nebo je pričalo, da imajo	A
smo se napotili zopet nazaj v Mojstrano skozi	dež,	ki se je bil okoli sedme zjutraj pripodil čez	A
ni čebljanje ob moji strani, enakomerno kakor	dež,	prav nič motilo. ...	A
kadar so ga takega videli tržani, so rekli: »	Dež	bo, občinski hlapec ima plašček!« in niso za	A
slišati je bilo tekanje po odru, piš vetra,	dež,	grom.Stanka je silno mučila radovednost, tako	A
zunanje okno ni bilo pošteno zaprto ‒ naj gre	dež,	napne se les in okna sploh ne bo več moči zapreti	A
aprila; po gorkih, sončnih dneh sta prišla spet	dež	in mraz in v pisarni je bilo premalo zakurjeno	A
imela graje vredno lastnost, da je prepuščala	dež.	Ta lastnost pa je bila neprijetna ne le za dragoceno	A
Prišel je slavni dan, a z njim vred tudi običajni	dež.	Čudno, da je vsestransko preudarni gospod predsednik	A
saj je sploh ni bilo, in česar ni, tega tudi	dež	ne premoči.Takisto je ustrezalo resnici, da	A
tistimi nežnimi, pernatimi oblački, ki oznanjajo	dež,	in hiteti je bilo treba, da še danes pride seno	A
in ga spravili domov, in ko se je ponoči usul	dež,	se je čevljarju dobro zdelo, da je svoj konec	A
gozd. Spotoma je pravila teta, kako je nagajal	dež,	ko so sejali repo ‒ da bo krompir gnil, če bo	A
igrskih pravilih treba, da je pri takem šahu	dež.	Eno figuro sem videl, menda je bil srčni kralj	A
ki je imela dežnik. Po tem dežniku soditi je	dež	spadal k igri.In lahko poročam, da je bil dež	A
spadal k igri. In lahko poročam, da je bil	dež	in je bil pred mano odprt dežnik.Bil je jako	A
niso morebiti celo prestopili v cirilico in bo	dež	prišel po pravoslavni pratiki! Jaz se ne razburjam	A
dežuje. Koliko se da napisati samo o dežju: »	Dež,	ti si kakor domovina!«Ali pa: »Dež, ti si kakor	A
dežju: »Dež, ti si kakor domovina!« Ali pa: »	Dež,	ti si kakor življenje!«‒ Nasproti oknu onkraj	A
izključeno, da »Zunaj dežuje«. Ampak je treba	dež	zapisati drugače ‒ kaj vem, kako.In tudi ne	A
so za kulturni boj toliko kakor kozji rep za	dež.	Ampak da so postavili nove ure ne za kulturni	A
dvanajst mesecev in razne letne čase in sneg in	dež	in pod Triglavom potres in sušo v žepu in na	A
ozirom na ukradeni dežnik kratkomalo odpravilo	dež,	dež pa, je dejala žena, da potrebuje za parcelo	A
na ukradeni dežnik kratkomalo odpravilo dež,	dež	pa, je dejala žena, da potrebuje za parcelo	A
in je dejal: »Tamle imajo vsak dan trikrat	dež,	pa ga iz ozirov na tujski promet taje.« In je	A
gledališki blagajni malo podstavil klobuk pod zlati	dež,	le obljubiti mora gospod upravnik, da tega ne	A
soncu. Vreme je jako stanovitno, vsak dan je	dež.	Gospod restavrater ni zadovoljen in je rekel	A
represivne mere! Ako je tako, da nam Mars pošilja	dež,	dobro!Mi mu lahko pošiljamo potres.	A
tulil kakor samum v puščavi, treskalo je, lil je	dež,	grozno.Trije šotori so puščali in so njih prebivalci	A
prebivalci, mokri do kože, trepetali, da jim	dež	ne pokvari dragocenih živil: makaronov in fižola	A
krajevci; ti krajevci so dobri za sonce, za	dež	in še za marsikaj.Čim bolj je klobuk zgnjavljen	A
učil in je bilo slišati, kakor bi zunaj šel	dež.	Uspelo mu je in je vse popravil!	A
prijazno odzdravljal. Med obedom se je ulil	dež.	Kaplje so pokale na okna in se cedile po šipah	A
žalostna. Mokarica je stala pri oknu in gledala	dež.	»Viš ga!« je nenadoma izpregovorila, da se je	A
odprla in posluhnila. Od streh se je cedilo,	dež	je vršel. Vendar je ujela nekajkrat besedo Janez	A
šumela po bujni travi, ko je šla čez senožet. »	Dež	bi bil potreben,« je ogovorila dekli, ki sta	A
Kadar koli jo je urezal v planine, na, vselej	dež,	ploha, grom.Kmetje v dolini so opazovali moža	A
kočico kljub temu, da ga je vsako pot napral	dež,	vendarle dotesal. »Hvala bogu,« si je mož oddahnil	A
na mrzla tla. Slišala je, kako šumlja zunaj	dež.	»Oh, ena sama kapljica vode naj kane semkaj ena	A
sedel pred kočo in gledal v dolgočasne megle in	dež	pa je zagrmelo, jo je naglo pobral v bajto in	A
zahodu, da so se že prikazale proge sinjega neba.	Dež	ni več lil s ploho, le drobno je še pršalo.	A
da se je vreme, ko se je že ponujal pomladni	dež,	nenadoma sprevrglo; začelo je naletavati, vedno	A
septembra. Danes ponoči pa je bil vendar	dež.	Zjutraj se je bilo zvedrilo in je zelo soparno	A
»Krok,« pomisli Iztok. Svinčeni	dež	je hipoma ponehal, razleglo se je rjovenje in	A
koprena je legla na ráven v Podonavju. Tanek	dež	se je cedil iz nje.Tedaj je završalo po šotoru	A
vlaknih usuli na tilnik, po pletih in po ramenih.	Dež	se je zdržema cedil iz nizke megle, obleka se	A
kakor da sta jo z združenimi močmi pahnila noter	dež	in veter. Še ko je obstala sredi šotora	A
vsak čas tukaj? Mislite, da bo Nemce ustavil	dež?	Tudi če bi vile padale izpod neba, ne bodo izpustili	A
pa že toliko svetlo, da se je malo videlo.	Dež	je skoraj čisto ponehal.Hosta je dišala po zravnanem	A
razbeljenega neba se je ulil neslišen, prijazen	dež.	Zadihala sem in se zravnala; nagnila sem	A
in nato še nekajkrat. Vsake toliko se ulije	dež.	Vmes se na kratko oglaša kukavica.	A
na srečo je bila od nekdaj čenča, govori ko	dež.	Izvem še več, kakor sem mislila.	A
naprej, in ti ne more do živega nič, ne veter ne	dež	ne sneg.Niti v noge te ne more prav zebsti,	A
Martina. »Slabo sem spala, ker se pripravlja na	dež.	Kadar je nizek pritisk, se mi malo vrti.«	A
vrata se neslišno zaprejo. Ničesar ni več, samo	dež	šumi. Dež je moj najzvestejši in najnežnejši	A
Ničesar ni več, samo dež šumi.	Dež	je moj najzvestejši in najnežnejši ljubimec	A
je spodnašala noge, v obraz pa jih je udarjal	dež,	da so se kakor slepi opotekali dalje.Okrog njih	A
streže za roji gorečih isker, ki kakor ognjeni	dež	sršenijo mimo njega in zasipavajo progo.Tako	A
še vedno prepreženo z enakomerno sivino, vsaj	dež	je ponehal, a v zraku je že dišalo po snegu	A
glavami se je nalahno tresel in z njega je kakor	dež	curljal droben pršič kamenja ter peska.	A
prejšnjega dne je škropil droban, s snegom pomešan	dež,	proti večeru pa se je hipoma zvedrilo.A ulice	A
ČUDNA POVEST	Dež	je pršil kakor skozi sito, v gostih mikroskopično	A
Stal sem na trotoarju in gledal za njo.	Dež	mi je pršil v obraz in se spajal na brkih v	A
Časih pa se je prigodilo nekaj čudovitega.	Dež	je pršil, kakor prvi večer, skozi temó so se	A
Da, glejte, tam stopa, kakor vselej, -- in	dež	prší in tlak je pokrit s črnikastim blatom.	A
nepremično. Časih je začel malo po malem pršeti	dež;	ceste so bile blatne in z lužami pokrite ...Take	A
Mračiti se je začelo.	Dež	je ponehal, a zdaj pa zdaj je buhnil močan veter	A
tudi v besedi in v očeh. Na okna je potrkaval	dež,	čisto potihoma, kakor z mehkimi prsti; lilo	A
že teden dni v dolgih, tenkih curkih; tisti	dež,	ki napravi človeka otožnega, topega, mu zastre	A
mrtvašnico opolnoči. Na okno je tiho potrkaval	dež;	če bi hodil po ulicah le pol ure, bi bil premočen	A
stopila vlaga v čevlje in stresel me je mraz.	Dež	mi je pršil v lice, knjige sem skril pod suknjič	A
”Lepo vreme je zunaj!	Dež	lije, da je veselje, veter ga nosi v valovih	A
zibal in valil pred menoj. ”Ploha je zunaj ...	dež	in veter in blato in mrak!Punt je v meni nocoj	A
leže težka siva krinka. Tako je padal razbeljen	dež	na Sodomo in Gomoro, in kolikor je bilo poštenih	A
so bile ulice tišje, pršil je mrzel, droben	dež,	s snegom pomešan.Na Miklavževem trgu je vrvelo	A
svojem tesnem domu, o mraku, v terì, ko potrkava	dež	na okno, in poslušam samotne korake, ki se glasé	A
desetega maja. Do mraka je rosil topel spomladanski	dež,	pod noč pa se je zvedrilo.Lenart Negoda je šel	A
kakor žejni cestni prah popije pomladanski	dež:	zarosilo je iz oblaka, a blagoslova nič in nobenega	A
duša je šla z nami;, zunaj je hodila, ko je bil	dež	in mraz, in ni mogla v nebesa.Ko smo prišle	A
pozno na večer. Iz nizkega, sivega neba je rosil	dež,	pomešan z drobnim snegom.Cesta je bila vsa razmehčan	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani