bukve (101-200)

tresle in komaj je držal v rokah težke mašne	bukve.	Mahoma je pozabil vse nauke, vse molitvice in	A
Zvoni!	Bukve!	“ je šepetal naglas dolgi Tone. ”Stran!“ je	A
je klečal ob oltarju, pozvonil urno, prenesel	bukve	z leve na desno ter hitel nato po kanglice.	A
- vesel in hudomušen, kakor da bi bìl kozó.	Bukve	je prenašal, kakor da bi ne bile svete mašne	A
je prenašal, kakor da bi ne bile svete mašne	bukve,	temveč povest o lažnivem Kljukcu in zvonil je	A
brati, pri soldatih sem se naučil; ampak naše	bukve	niso pisane po nemško in nemških tudi ne morem	A
šum, kamor sem hodil po suhe veje. Mogočne	bukve	so rasle tam po dremotnih, položnih brdih, pokritih	A
Zmerom bolj narahlo se je zibalo v vrhovih,	bukve	so se stresale in od listja na list so padale	A
dolinah, po hribu same jablane - kakor smreke in	bukve...	« Lojzetu so se zasvetile oči in tudi	A
pospešila korake. Same jablane kakor smreke in	bukve.	Kaj jabolka!	A
je tožil in ihtel Marko in je zaspal. Košate	bukve	so pošumevale nad njim; razmeknilo se je časih	A
nikamor drugam nego na tabernakelj in v mašne	bukve;	še ob povzdigovanju se ni ozrl naskrivaj iznad	A
napotil v gozd poslušat, kako prepevajo košate	bukve.	Drugi ali tretji dan - vroč sončen dan je	A
gozd, tjà, kjer je tišina najtišja, kjer so	bukve	najtemnejše.Tam sem legel na tla, v vročici	A
so se izlile v gozdno svobodo; stare, visoke	bukve	so rasle vse vprek, tu stisnjene druga ob drugo	A
više. Na tistem bregu so šumele mogočne stare	bukve,	zemlja je bila vlažna in mehka, nadebelo posuta	A
Gospod? -- Najpoprej je bila beseda in so bile	bukve,	nato šele je bil človek in je bila živa kri	A
ga od otroških let sam učiš, se je prav za	bukve	rodil, pa se zavrže.Če bi se smel zavreči, saj	A
bil o tem svojem zadnjem podjetju zabeležil v	bukve	svoje fare vso bridko zgodovino. »Stephanus	A
»Denar?« se je začudil mitničar. »Svete	bukve,	ki jih je Tagliat vzel župniku Štefanu.V postelji	A
Jutri, ko pojde v Tolmin ...	Bukve	ga bodo izdale ...«	A
kmetiški svetovalec, zakaj bil je pismen in je	bukve	bral.Odkar se je bil sporekel s fajmoštrom Bandelom	A
kot ti ne morem biti, ki si učen pa v svoje	bukve	gledaš.Pa bi bil prej videl moje bukve doma	A
svoje bukve gledaš. Pa bi bil prej videl moje	bukve	doma.Ana joče in otroci se skrivajo po kotih	A
uveril brata, in je dejal: »Davi sem odprl v	bukve,	da bi videl, kako bi se samo odprlo.Ali veš	A
se je vrnil s soncem domov in odprl v svoje	bukve,	tam kjer bi bral v nedeljo, in je bilo zapisano	A
Andrej s Pečin? Ker so mu	bukve	tako rekle.Štefan, njegov brat?	A
»Nisem. Saj ne boš ti sodil, saj bodo	bukve.	« »O kakšnih bukvah govoriš?«	A
Knez je molčal, nato je vprašal: »Bral si svoje	bukve.	Ali veš, da so krive?«	A
in dejal nato sproščeno: »Pa so vendar prave	bukve.	Iz njih mi je, da vidim.	A
če ne bodo tega raznesli še v kakšne druge	bukve.	Bilo je takole.	A
nad Visokim. Ravno isto leto so bili posekali	bukve	na Osojniku, štore pa smo z ognjem pokončali	A
most, zavil jo je po temni stezi pod košate	bukve	in temne smreke.Obdal ga je čut samote in skoro	A
ter z gotovim strelom upihnil zverino s stare	bukve,	na kateri brez dvojbe tiči ter mirno gleda pse	A
pokazala Rodanina koča. Pred kočo je v senci stare	bukve	ležal bolnik, ob njem je sedel drugi z obvezano	A
silili rž. V hosti je videl posekane mlade	bukve,	ki se jih on ni bil upal dotekniti in je raje	A
Tudi breze so bile velike in vse bele. Ampak	bukve	so bile posebna lepota.Visoke, ravne, močne	A
biti njena zmotna ljubezen tajna, tajna ... Le	bukve	v hosti, skedenj in kozolec in vsa druga skrita	A
prisilili.« »Bukovnik so bili, mož, ki zna brati	bukve	in tudi pisati za silo ‒ pa da si pomagati niso	A
Dal mu je posebno sobico, mu kupil potrebne	bukve	in ga potem peljal zapisat v šolo. O	A
prišel domov iz šole. Baron ga pokliče, ko Pavle	bukve	iz rok dene. Hitro uboga in gre k baronu, katerega	A
cerkev, potem pa je doma kaj pisal ali pa dobre	bukve	bral.Ob kraju morja se je najrajši hodil sprehajat	A
vedno doma in zvesto bral svete in druge dobre	bukve.	Na Francoskem so imeli navado in je	A
Pričelo se je razpuščati drevje; v goščavah košate	bukve	in vitki macesni, po močvirjih pa so zatrepetale	A
Ostrorogi je zadegal labodje jajce ob deblo debele	bukve,	da se je razletelo na vse strani.Le grdo rumena	A
noga. Velikanske jelke in košate, večstoletne	bukve	vrste se druga za drugo; debel mah jih je porastel	A
in zato so steklarji rajši sekali gabre in	bukve	po visokih bližnjih hribih za svojo tovarniško	A
severno stran, kjer po strmem klancu rastó stare	bukve	noter do zabreškega poslopja, odpira se svet	A
pospravljaje posodo in ostanke. »Prinesi mi	bukve	in potlej bodi tako dobra in pojdi v klet ter	A
vrnemo h komtesi pod oreh. Barba ji prinese	bukve	in gre še po vino. Komtesa odpre knjigo.	A
vzel je drugi dan v njeni knjižnici debele	bukve	v latinskem jeziku: »De civitate Dei« in je	A
latinskega ni znala, pa vedela je, da je te	bukve	spisal sv. Avguštin.Zato je bila sama sebe in	A
veljalo. Jaz ne verujem, da bi se kmetija dala v	bukve	spraviti.Tukaj velja le izkušnja, dve njivi	A
Kaj bi rad?« vpraša komtesa, naočnike sname,	bukve	zapre in žagarja gleda. Žagar klobuk v roki	A
Šepec. Oče župan je ravno v egiptovske sanjske	bukve	gledal in ugibal, katere številke bi stavil	A
Stremenček?« vpraša žagar. »Gledam tukaj v	bukve,	« odgovori župan in vtakne črno, zaprašeno knjigo	A
tremi leti, ko si ga bil k meni poslal po tiste	bukve!	Zdaj pa je umrl, praviš.	A
more prisvojiti in sprejemati tujih. Odloži	bukve.	Ko bi se vsaj razmisliti mogel!	A
reči premetavala. . / . / stran 162 . / Vse	bukve	in pisma je prebrskala.Potlej pa palico v roke	A
bila rajša brala. »Kako moreš ven in ven v	bukve	gledati?Ves dan si vanje zamaknjena in še na	A
premalo priden, vse drugo ti je bolj mar ko	bukve,	« pravi mati.»Le počakaj, kadar učenik pride	A
svetosti pisateljevega poklica, v krstne farne	bukve	iti gledat in to prazno mesto napolniti, tem	A
kanonirjih v Nemškem Gradcu brati izučil in je te	bukve	pobral in gospodu nazaj nesel, raztrosil je	A
duhovne moči v njem, in vendar včasih, kadar mi	bukve	iz rok vzame, tako dobro zamotane reči v Horaciju	A
drugi strani je bila odšla v grad. Njegove	bukve,	ki jih je bil prej tam popustil, ležale so še	A
in hudiča ne najdete v njej, čeprav mrtvaške	bukve	v roko primete.Tako sem jim bil povedal in malo	A
škofovsko palico namalano, ta kraljevo krono, ta ima	bukve	v rokah.Kmeta pa ne najdeš med svetniki in svetnicam	A
taka sapa vstala, da bi se devetdeset let stare	bukve	prekucevale; saj je bila še ono leto, ko je	A
V šolo je moral hoditi, veliko let hoditi,	bukve	je moral pod pazduho nositi; ali kako bridko	A
Če ne moreš več šivati, pa vzemi molitevske	bukve	in beri in Bogu bo bolj dopadljivo.Posebno v	A
v lahkem diru dalje pomikala. Gladkopernate	bukve	so si v vetru šepetale, kako dolgo že ni bilo	A
tistega Laha, tistega mladega. Ta je pa nekje	bukve	dobil, tam noter iz Benetk je bukve dobil, v	A
pa nekje bukve dobil, tam noter iz Benetk je	bukve	dobil, v katerih se tako zapisano bere, da človek	A
kotu gradu, kjer so bile hranjene stare pisane	bukve.	In ker Peter ni imel drugega dela, jel je stare	A
ker Peter ni imel drugega dela, jel je stare	bukve	premišljevati in brati, delo, ki nekdaj ni bilo	A
povedal, Til?« spregovori opat in zapre svoje	bukve.	»Kako ste opravili?	A
bodo rajše zasedle satje v panju, poskočil z	bukve	na tla in tekel proti Tevžu, grede pa že klical	A
je pomiril Jerneja šele, ko mu je obljubil: »	Bukve	mu bom dal, oča, da bo lahko do smrti bral in	A
»Pristanem.	Bukve	bi držale.Pa kaj, ko fant brati ne zna.«	A
denarja je notri, da boš imel za prvo silo. In pa	bukve	so, iz katerih se boš brati naučil in v katerih	A
Prvec, katerega je bil pomladi Marko izsekal iz	bukve	na Jecoli, je napolnil do lipe panj s satjem	A
263 . \/ krajcar. In SVESTI TOVARSH, božje	bukve,	sameva v koči za Šijo, zaprt v pastirsko skrinjico	A
pošteno smrdi.« Gros je šel stikat v senco pod	bukve.	Ravs je prenehal gristi meso in čakal.	A
večer, je Marko prižgal leščerbo in odprl božje	bukve	SVESTI TOVARSH in ob migljajoči svetlobi bral	A
Marko ni šel ležat. Sedel je pri mizi, strmel v	bukve	in premišljal besede iz Svetega pisma: »En dober	A
je Smrekarica sama doma pri oknu sedela ter	bukve	vseh svetnikov in svetnic v roki držala, videla	A
zopet eno slišal od pametnih ljudi, ki znajo na	bukve	brati, da vsak človek zase, Bog pa za vse.Za	A
neznosen. V tej zadregi si je kupil kuharske	bukve	in sploh knjig o kemični sestavi jedil in o	A
sva krenila v breg na vam nasprotni strani.	Bukve	in smreke so rasle tam in iz mahu in listja	A
zgolj na svoj svet, na skalovje, bregovje in	bukve	v grapi, na svoje košenine in ovce ...Mar so mu	A
planino, kjer kraljujeta sv. Mohor in Fortunat.	Bukve	pod planino so pošumevale in rumenka pred hišo	A
če pa je že bila, jo je ozdravil sam. »Črne	bukve	ima, ni šment, da bi drugače zmogel,« so sklepali	A
tudi pesek ne zmakne izpod nog.« »Pod Jegalami	bukve	še niso izsekane.« »Ne še.	A
že slišalo trganje skal in hreščanje drevja.	Bukve,	ki so ležale v gozdičku, so se s hruščem in	A
razdivjane vode zdaj pa zdaj pokazale smreke,	bukve	in bori. Hiša se je zazdela Bogataju kot škrbina	A
Ob straneh bili so prijetno namešani gozdi ‒	bukve,	gabri, breze, macesni, z gostim grmovjem pod	A
med njimi so si podajale veje svetlozelene	bukve,	košate jelše, otožni macesni in prijazne breze	A
zagovoril, kaj? Govori se, da zna mož na črne	bukve,	ali si videl morda tiste črne bukve?«	A
na črne bukve, ali si videl morda tiste črne	bukve?	« »Videl, videl sem bukve, ali so pa	A
morda tiste črne bukve?« »Videl, videl sem	bukve,	ali so pa črne, ne vem: ni mi prišlo na misel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani