nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Ker "ni ničesar, kar bi človeka v zadnji instanci prisililo, da stori /tisto, kar se od njega zahteva - op. J. Š. R./, razen bolečine ali ugodja", mora dober zakonodajalec za maksimiranje obče srečnosti izrabljati kot vzvod prav despotizem ugodja, ki mu je vsakdo podvržen. Dobra zakonodaja je torej tista, ki na umeten način ustvari identifikacijo občega in posamičnega interesa, in sicer tako, da "igra" na registre bolečine in ugodja, ti bazični človekovi gibali umetno podžiga, ju spodbuja ali ovira. Za zakonodajalca, ki jemlje ljudi, kakršni so, in ne takih, kakršni bi morali biti, je "izračun srečnosti" (the felicific calculus) orodje, s katerim doseže nevtralizacijo egoizma, tako da sebični individui sodelujejo in na ta način prispevajo k skupnemu dobremu, ne da bi se tega zavedali ali to celo hoteli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani