bolan (501-600)

in je odpotoval v domače kraje sam samcat in	bolan,	kakor jih je pred davnimi leti zapuščal zdrav	A
ali ni ogleduh, ki se je potulil, češ, da je	bolan?	« Pater opat se je molčé nasmehnil.	A
»Saj daleč menda ne bom več prišel.	Bolan	sem, ves truden in slab, preveč strada in glada	A
pometaj, ti pravim, peri in čisti, pa ne boš	bolan	zlepa!« »A kako je z menoj?« je Katarino skrbelo	A
Ni v vozi, v izbi je tamle ob vratih. Nekaj	bolan	je bil, pa je grof velel, naj ga spravijo semkaj	A
»In greste na božjo pot? Ali je kdo	bolan?	« »Ni; grem kar tako, pa ne za nevesto, kakor	A
sobico, kjer je eden njegovih šolskih tovarišev	bolan	ležal.Hlapec leze tiho za njim in posluša pri	A
zanimal, sem šolar, sem se le učil. Zelo sem bil	bolan,	pa mi je Bog spet zdravje dal, zato sem ga prišel	A
ga izgovarja in misli, da nima časa ali pa je	bolan.	Pavletu je bilo zdaj pri njegovem krušnem	A
drugi manjši koči je jokal otrok. Bil je nekaj	bolan.	Nosatega Losa žena, Pikasta Postrv, je ujčkala	A
ni menil za trušč zunaj na mostišču. Kakor	bolan	je ždel na svojem ležišču.O, saj!	A
Iskal je samote in je polegal, kakor bi bil	bolan.	In je začel razmišljati, da bi ugrabil Zorno	A
majhnih otrok? In še prej, ko je leto in dan	bolan	lazil okoli, ne živ ne mrtev, sama kost in koža	A
bog ve, da ne. Ko si bil ti še v zibeli in	bolan,	nisem spala vse noči, vsake pol ure sem vstajala	A
dal za poliček, da je vrnil. Tudi je bil malo	bolan,	glava ga je bolela, treba je bilo ozdraviti	A
vsakdanjega kruha se mu ni poznalo. Za hipohondrijo	bolan,	je bil osoren in zadiren proti svojim farmanom	A
tega po sreči odvrnjenega tepeža, kako bi bil	bolan	ležal in milo ječal in morda še jokal se, kako	A
Bled se mi vidiš in glas ni navaden. Ali si	bolan?	« vpraša ga skrbljivo. »Nič mi ni,« odgovori	A
ko me je ta čudna usoda doletela in sem tu	bolan	ležal, videl sem, kaj dobra ženska premore.	A
bolezen. Človek ne ve, kaj je zdravje, dokler ni	bolan.	Sonce zvečer zato zaide, da se ga človek ne naveliča	A
/ . / stran 168 . / ŠESTNAJSTO POGLAVJE	Bolan	leži, milo ječi. Narodna pesem Stric Dolef	A
stran 173 . / bom delal, če je prav Martinek res	bolan,	kakor praviš,« pravi Lovre. To je Krjavlju upanje	A
Martin,« reče Lovre, »jaz vidim, da si zelo	bolan;	pošlji po zdravnika.Če ti kaj manjka, nič ne	A
in ga mora sovražiti.« »Martin, ti si zelo	bolan,	nikar svojega zdravja še bolj ne kvari s tem	A
zvedavosti in, pozabivši, da je deseti brat	bolan,	dejal je: »Martinek, do danes te nisem poznal	A
bi še danes prišli k njemu v Krjavljevo kočo.	Bolan	je in nekaj imenitnega bi vam rad povedal.«	A
ali pa še boljše. Morda bom jaz tudi kdaj tako	bolan	ležal, da bo smrt prežala na moje kosti, in	A
hčer.« Dasiravno je namreč Rojar štiri mesece	bolan	ležal v drvarjevi hišici, vendar ljudje niso	A
prav dobro tekne. Že ne pomnim, kdaj sem bil	bolan.	‒ Treba bode kmalu iti.	A
hodniku. »Ne, nocoj hočem pri dečku spati,	bolan	je,« odgovori ona osorno in si sveti do zadnjih	A
deželi več semnjev zapovrstjo. Moj oče je bil	bolan.	Moral sem jaz od doma za tri tedne.	A
govoril, kdaj sem domov prišel. Drugi dan sem bil	bolan.	Glava me je bolela tako, da nisem mogel vstati	A
da mu jih nikoli ne zmanjka.« »Morebiti je	bolan,	« je sočustvovala z njim Frčejeva. »Pa še hudo	A
sočustvovala z njim Frčejeva. »Pa še hudo je	bolan;	na srcu,« je vedela Mica. »Kaj ga mar dekle	A
zaskrbelo Franco, Podlipnikovo majerico. »E, kaj bo	bolan,	« jo je zavrnil Jok. »Le kaj tuhta?«	A
je bilo danes Marku?« »Mislim, da je nekaj	bolan.	Slišala sem ga celo, kako je potihem zastokal	A
skoraj zarežal nad njim: »Zakaj ne poveš, če si	bolan.	Kaj ti je?«	A
»Ata! Jaz sem	bolan.	«Tako žalostno je spregovoril Cenek, da se je	A
Cenek je slišal in se zavedel: »Ančka! Jaz sem	bolan.	« Ančka se je sklonila k njemu: »Si, Cenek.	A
fantek,« je nagovoril Ceneka, »pravijo, da si	bolan?	« »Saj sem res,« je odgovoril Cenek.	A
Namenjen je iti v mesto na trg. »Janez je	bolan,	ne bo mogel iti s teboj; koga drugega dobodi	A
lase vzela, res sem bil tam večidel zaprt ali	bolan	ali bolehav; res so tovariši moji denarja služili	A
na cesti adjutanta našega polka. Bil je ves	bolan,	shujšan, bled in se je tresel od mraza in mrzlice	A
majhnih požirkih. Ker sem bil od same slabosti	bolan,	okrepčal sem se tako, da sem že po božičnem	A
in rad je govoril z menoj. Sam že dolgo časa	bolan,	imel je tudi do mene usmiljenje in je zapovedal	A
je bilo dobro uro daleč od fare. »Kdo pa je	bolan?	« vpraša fajmošter šele medpotoma hlapca voznika	A
Hrast pa si je podaljšal dopust, rekši ‒ da je	bolan.	Ko je slutil, da mu ne bo več prilike, sniti	A
mati gledat ter našla ga v postelji. »Ali si	bolan?	« vpraša ona. »Bo kmalu bolje!«	A
dol?« vprašala je mlajša hči. »Pravi, da je	bolan	in ne bo jedel!« reče mati. Tudi drugega dne	A
nanj in sedaj je jela slutiti, kako nevarno je	bolan.	Dalje si ni upala misliti.	A
jaz že petnajst let nisem eno uro v postelji	bolan	ležal.« »Jaz pa še nikoli, verjameš, Zabrdnik	A
tudi tukaj ni bilo. Tudi vedeli nismo, da je	bolan.	To, da je umrl, smo šele slišali, ko je bil že	A
ni pomnil. Sodil je, da utegne zdravnik hudo	bolan	biti, ko mu že vino ne diši. XXI Krasno jutro	A
sem jahal skozi Radovlje.« »Ali je tam kdo	bolan?	« vpraša slikar nemirno. »Da, hlapci so se nekaj	A
grofica pač včasi mladega slikarja, ki je ležal	bolan	na Razboru, in vedela je dobro, da ni bil samo	A
sončen poletni dan. Moj prijatelj je bil doma ‒	bolan	je bil.Besedice ni govoril; v strop je gledal	A
moral. Mati ga je povprašala en pot, je li	bolan,	ali on niti odgovoril ni.Stari Brnot pa se za	A
sanj. Menil sem, da ležim na svojem domu hudo	bolan,	da mi mati strežejo in da me je posetila ljuba	A
zbudili z ropotom. Ves nemiren je in morebiti	bolan.	Glava mu je vroča.	A
kamor je prejšnja leta prihajal. Bil je zelo	bolan.	Usmilili so se ga dobri ljudje in mu postregli	A
me sreča, osupel obstoji in me vpraša, sem li	bolan.	Povem mu, da moram še nocoj oditi zaradi velike	A
objokana. Tožila nama je, da je sinek danes bolj	bolan	nego včeraj.»Toliko gospodov vas je danes tukaj	A
dočakal. Zdelo se mu je, da je zbit, kot bi bil	bolan,	ali bolečin ni čutil, samo v duši ga je grizlo	A
dobili v róke, bi ga zapodili. Dobro, da je bil	bolan.	O, tudi smrt so mu privoščili.	A
Mahoma ga je v prsih nekaj zbodlo. »	Bolan	sem!« se je prestrašil.Čutil je, da so mu roke	A
zanesli me v bolnišnico; tu ni žganja. Jaz nisem	bolan,	samo tule zadaj me nekaj srbi; pobil sem se	A
njegov prijatelj! Mama pravijo, da je hudo	bolan	ali da se mu je kaka velika nesreča zgodila	A
njegovih ust. Ne samo na telesu, tudi na duši je	bolan;	telesna je pač samo nasledek dušne bolezni.	A
potulil in legel v posteljo. Kakor za smrt	bolan	je ležal in javkal v postelji po dve in tudi	A
nikoli ne, kar sem na svetu. Bil sem neskončno	bolan,	slab in nesrečen.Najrajši bi bil umrl.	A
tako prevzel in zbegal, da je ležal več tednov	bolan.	Od takrat je črtil ne le Vlahe, ampak tudi njihovo	A
Gungulić Gabrčanom. Rogal se je, da je poslal	bolan	Gabrčan po gospoda, naj bi ga dejali v sveto	A
Zavladal bo cesar, ki bo ležal vse svoje življenje	bolan	na postelji.Služila mu ne bosta ni duh ni truplo	A
ki je pobegnil v Švico in je v Ženevi na smrt	bolan	ukazal, da se začrtajo v kamen besede: »Hic	A
stran 142 . / ka. Od takrat ga popijem, če sem	bolan,	vsak dan po pol litra, kar mi prav dobro tekne	A
bil, odkar sta se vzela. Najbolj zdelan in	bolan	je bil videti v soboto, čez teden se je nekoliko	A
preteklo in volku se niti poznalo ne bo, da je bil	bolan,	« je rekla Pehta in je odšla v kuhinjo. Kekec	A
v izbo Pehta, pa se mu je začudila. »Ali si	bolan,	Kekec?« ga je vprašala.»Zakaj se držiš tako	A
Gregor, star borec in bivši stavbinec, je bil	bolan	in ni mogel opravljati komisarskih dolžnosti	A
Učitelj je odgovoril v pismu na dolgo, da je	bolan,	skupina pa brez municije, slabo oblečena in	A
Odgovorili smo, naj odide v bolnišnico, če je	bolan,	drugi pa se naj brez oklevanja pridružijo četi	A
Italijani in Nemci. Neki ostarel partizan, ves	bolan	in živčen je vzdihnil: »Joj, ljube ženske, koliko	A
stopil Hasan pred Rajmonda. »Moj gospodar je	bolan,	« je rekel suženj.»Vso noč je ječal in gospa	A
Ko je zdaj Hasan prinesel vest, da je Juri	bolan,	je Rajmonda spreletela groza. »Kaj naj storim	A
povedal stari Rovan, »in sem izvedel, da je opat	bolan.	Pripeljali so ga iz pristave v Križni gori.	A
niso ničesar pomagala. Rovan je medtem ležal	bolan	na smreškem gradu. Zdravje se mu je obrnilo	A
nezadovoljnost še večja. Človek bi mislil, da je	bolan	kje v spodnjem drobovju. 2 France, njegov	A
Andraž ‒ pa se je za hrbtom smejalo. »Kdo je še	bolan,	kaj?« »Ona, no, in ‒ hahaha!«	A
»Kako je to žalostno!	Bolan	je, jako bolan!« »Le dobro poglej, pa tudi malo	A
»Kako je to žalostno! Bolan je, jako	bolan!	« »Le dobro poglej, pa tudi malo premisli zraven	A
pravi po nemško: »Kaj pa delaš, kaj pa ti je?« »	Bolan	je,« določi sin. Srakoš jih pogleda, zapre okno	A
dnem, ker če ponočujem, se zbudim drugi dan	bolan	in z okusom v ustih, ki mi je posebno zopern	A
najhujši zimi tole brzojavko: »Pridi domov, oče	bolan.	« Vedel sem takoj, da je nekaj hudega: ali je	A
je taka zadeva še strožja, pa zapiši, da si	bolan	in se moraš prezračiti in počiniti.Oče je takih	A
časa in doda glasneje: »Kakor vidim, si nekaj	bolan,	Ščetinar!Kje pa kaj čutiš narobe?«	A
je taka zadeva še strožja, pa zapiši, da si	bolan	in se moraš prezračiti in počiniti.Oče je takih	A
najhujši zimi tole brzojavko: »Pridi domov, oče	bolan.	« Vedel sem takoj, da je nekaj hudega: ali je	A
pretesni. On je bil bled, suh, prav gotovo	bolan.	Pokašljeval je, gledal zmedeno po ljudeh, nič	A
kašljati in ženska je rekla: »On je nekoliko	bolan,	oprostite!« »Ne, nekoliko!« je popravil mož	A
nekoliko!« je popravil mož. »On je za smrt	bolan,	on ima jetiko, čemu bi mu to oproščali?« Pušnik	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani