blisk (101-200)

Veš, da te ne pustim samega.« Kot	blisk	drevita poskušat znova srečo, a noč jima sledi	A
je položil vlažno roko na njeno ramo. Kakor	blisk	je videla švigniti nekaj rdečice Lipetu čez	A
mogla razbrati napadalčevega lica, ali kakor	blisk	ji je šinilo skozi glavo in je viknila:	A
»Jeričina hči živi.« Kakor	blisk	je prešlo nekaj temnega preko ženinega lica	A
je pljusknil vode v obraz, oči mu je zdramil	blisk.	Začutil je svoje telo, vlago in bolečino v zatilniku	A
rokah je nosil dolgo, težko metlo, in kakor	blisk	je švigal ž njo po predpekla parketu sedaj sèm	A
Meni pa se vidi, da to otroče umira!« Kakor	blisk	se je nato raznesla vest, da je učitelj Kapus	A
popoludne ob petih hrvaški konjiki v mesto. Kakor	blisk	se je razširila vest po hišah, da pride hrvaška	A
Imeli so suhorebrne konje, a ti so šli kakor	blisk.	Če pa jim je hotela upehati noga, tedaj so zapele	A
prebujen na svojem ležišču, odrinil jo je kakor	blisk	po bregu.Še celo srna je pogledala časih iz	A
smo h konjem ter poskakali v sedlo. In kakor	blisk	smo drvili nad Turčina, in smrti se ni nikdo	A
napeti obraz. Po beli Ljubljani pa se je kakor	blisk	razširila vest o cesarski milosti, dodeljeni	A
toliko gorja. . / . / stran 22 . / »Kakor	blisk	udarim med stare mu dneve!« reče, »in če ima	A
Bogomir pozdravi. Oni se prikloni in kakor	blisk	mu šine pogled po mladem človeku.Ali le za trenutek	A
Jezus, Ana, beži!« In tovarišica izgine kakor	blisk	v grmovje. »Tu se pobira moj kostanj!« spregovori	A
Hči je Ernesta Malca! Ta misel mu kakor	blisk	prešine trpečo dušo.Ta stvarca, podobna dihu	A
Samo en pogled! Potem pa kot	blisk	od tod! »Ana!«	A
zapuščale moči. Grozne besede so ga opalile kakor	blisk,	naslanjal se jek steni in nekaj trenutkov slonel	A
Ženina?« Vsa kri ji izgine iz lica in kakor	blisk	se dvigne s sedeža svojega.Stari se dela, kakor	A
nikdar nista pogledala več. In ko je nekega dne	blisk	v tisti stolp udaril ter ga požgal in ga razdrobil	A
ostrim poudarkom, »tu nisva pričakovali nikake!«	Blisk	mu je šinil iz očesa.Hotel se je razvneti.	A
»Egon!« vzkliknila je srdito. Ali kakor	blisk	je bil pri njej.Že jo je bil objel in že je	A
lovec srpo naokrog, potem pa se vzdignil kakor	blisk	ter se podil za plenom pod sivo nebo.Vsa vrsta	A
švigale. Staro lipo sredi vasi je razkrojil	blisk,	da se je vzdignila iz korenin ter padla po vodi	A
moliti. Zunaj pa sta tedaj razsajala grom in	blisk	in na mala okna se je usipal dež z vso silo	A
»Moja mati ‒ luteranka!« Kakor	blisk	se je postavil kvišku.S kalnimi pogledi je premeril	A
je bil žalostni Miha s svojim tovorom kakor	blisk	pri tleh in je kar najspretneje preiskal koš	A
Perutek pridrsel piskajoči tramvaj. Šofer	Blisk	je pihnil v rjasto trobljo, odprl težka, škripajoča	A
odobravanja potrkala po svojih lesenih glavah; šofer	Blisk	pa se je le zazrl v belo nebo, se modro odkašljal	A
Ne, to pa že ne!	Blisk	je še ugasnil žmrkajoče luči in utonili smo	A
« »Prazno je ljubiti, kar mine naglo kakor	blisk,	ne pa hiteti tja, kjer čaka večno življenje	A
popolnoma se je stemnilo. Drugega se ni videlo ko	blisk,	ki je strašno švigal okoli barke; drugega se	A
more, kakor mu je pravila mati, tam sta Grom in	Blisk	doma.Da, mora, mora, in skoraj pojde k rodu	A
Nevidni in pošilja nad ljudi, če ga razjeze,	blisk	in grom.Prav.	A
kar mu je ukazala skrbna mati, Jezerna Roža.	Blisk	je presekal oblake, nagrmadene krog Črne gore	A
Nenadoma pa ‒ Ponirek je od groze otrdel ‒	blisk	in tresk in grom, vse hkrati.V Rožni hrib je	A
voda v goli hrbet. Na nebu se je spet vnel	blisk,	za hip potrepetal in posvetil Ponirku, ki je	A
koče je zagledal Belo Ovco. Da bi pomirila	blisk	in grom, je žgala na žerjavici, ki jo je imela	A
nevihta zadivjala z vso silo. Vžigal se je	blisk	na blisk, da je razvalovljeno jezero žarelo	A
zadivjala z vso silo. Vžigal se je blisk na	blisk,	da je razvalovljeno jezero žarelo kakor v ognju	A
divje poskočil, raztogoteno zakrulil in kakor	blisk	oddrvel za pobeglim krdelom. Mladci v krošnjah	A
nizko priklanjala pod sunki vetra. Slepeč	blisk	je razklal nebo.Prek Velikega jezera je zaropotal	A
»Vidim.« Slepeč	blisk	je presekal nebo in trd grom je zadrdral prek	A
tako govorili, raznese se med njimi naglo kakor	blisk	novica, ki jih je mogla v njihovi veri o strahoviti	A
sam ni vedel kaj, a groza ga je bilo in ko	blisk	šinilo mu je misel po glavi: »Kaj pa, ko bi	A
so v našem srcu, ki pridejo in zginejo kakor	blisk.	Kadar jih čutimo, ne moremo oči odprtih imeti	A
in, prijatelj, to mi je bilo dovolj, kakor	blisk	me je prešinila misel, da bi mi ona lahko vračala	A
ki ti je nameščeval očeta, ki ga naj bi bil	blisk	zadel, kajti hudoben človek je moral biti, da	A
lahko privežem zraven sebe; tako ti piha kakti	blisk;	za vozom, sem dejal.« »Le brž no,« oglasi se	A
pograbi mladi mlinar fanta za ušesa hitro ko	blisk.	Gospod je imel dosti opraviti, da je dečka ubranil	A
teptati in teptati. Ali prepozno je, kakor	blisk	naglo je vsa slama v ognju, cela lopa gori.	A
Vendar vsem prepovedim nasproti se je kakor	blisk	razvedelo drugo jutro ne samo v gradu, ampak	A
sonce zahajalo za goro. V gradu pak se je ko	blisk	raznesla novica med hlapci, da gredó na vojsko	A
družinčeti, da mu ima posebnega kaj razodeti. Ko	blisk	iz jasnega zadene ga žalostna novica; barve	A
Komaj je Marko te besede čul, prešine ga kakor	blisk	in zgrne se v omedlevico na tla.Menihi so vsi	A
znani grozoviti krik: »Allah, Allah!« in ko	blisk	se naglo začuje strašna beseda: »Turki!«In od	A
ležečo kepo po bosih nogah z bičem švrkne. Kakor	blisk	je bil pastir na nogah in se je brzonog spustil	A
šel pomagat in vsi so gledali za njim. - Kakor	blisk	pa je šinil sokolič mednje in odnesel pastiričko	A
in za njimi napol razcvela očnica. Kakor	blisk,	ki preseka temo, se je posvetilo Marku: »Fant	A
in molčal. Markovo priznanje je bilo kakor	blisk,	ki se je posvetil. In trije, Marko, Ančka in	A
nastal ravs, da so se mu lasje naježili. Kot	blisk	se mu je posvetilo, da je zašel med dve jati	A
neče ž njim peljati, trene z vajeti in kakor	blisk	šine konj z lahkim vozičem po gladkem potu proti	A
časom razodel nevarnost, in grem domov. Kakor	blisk	se je raznesla skrivna novica med mladimi moškimi	A
to na enega konja, na drugega se usedem in ko	blisk	sem jo dirjal zopet na cesto po črni noči tjakaj	A
leseno steno. Mladenič vrže puško iz rok in ko	blisk	nagel je pri graničarju, prime ga za prsi in	A
preden se je Peč popolnoma pripravil ‒ kakor	blisk	naglo je odpahnil Francè graničarja in se zaletel	A
Hrast naglo in odločno ter vstane s stola. Ko	blisk	se je posvetilo nekaj v Elzinih očeh, pa ostala	A
Molku pa je šinilo po glavi kakor resničen	blisk.	»Luč, luč semkaj!« je vpil in tipal po tleh	A
videti ‒ navel ga je obenem, da je skočil ko	blisk	v stran, kjer je počenil za široko drevo. Na	A
ni umel njenega govora. Potem pa so mu ko	blisk	šinile v spomin besede Andrejeve, ko mu je dejal	A
mizo. . / . / stran 9 . / Zunaj že tuli vihra,	blisk	za bliskom svita skozi majhna, nizka okna in	A
bolečine in trudnosti. Brez teže se bo gibalo kakor	blisk,	in če ga presekate ali prestrelite, vedno ostane	A
povestnice nima slovanskega značaja. Kakor	blisk	v temni noči je zasvetil junaški vojvoda Samo	A
noči je zasvetil junaški vojvoda Samo, kakor	blisk,	po katerem je bila noč le še temnejša.Vendar	A
bo hladilen kakor limonada in ne žgoč kakor	blisk	iz ust veleumovih ... Kdor ima čast, želi si tudi	A
vihar zarjove in na vseh straneh se zabliska ...	Blisk	nas slepi, grom gluši, ploha škropi. Bukovi	A
varen hram. Trenutek še in po črnem nebu švigne	blisk	kakor goreča kača, grom zabobni, hiše se stresejo	A
krviželjnost in umor. Zdaj se močno zabliska,	blisk	razsvetli skale in gore, Almira pogleda v globoki	A
prestrašeni in začudeni, a vse je zopet utihnilo.	Blisk	je razsvetljeval temno noč in vrtoglavi prepad	A
ustavi obe in prikuje k zemlji strašen prizor.	Blisk	razsvetli znova strmino in gori po njej se vidijo	A
Ali kaj je to? Kakor	blisk	šine skozi odprte duri čez vežo na vrt! Mati	A
Jarinova je jahala in kako je jahala! Kakor	blisk	po nebu je letela na svojem iskrem vrancu po	A
ni opazila, kako ga je zadelo to ime; kakor	blisk	je nekaj šinilo čez njegovo obličje.Ali še mu	A
Sultan. Ko se prikaže Metka iz gozda, kakor	blisk	plane kvišku in jo pozdravlja z veselim lajanjem	A
spi, pa naj zasliši najmanjši šum, in kakor	blisk	skoči na noge, in tedaj gorjé ti, hudodelnik	A
svet pred očmi, sladka groza me spreleti kakor	blisk	ter mi omami dušo in telo! Šele čez nekaj časa	A
obleke rob ‒ vratca se zapró za njo ‒ kakor	blisk	šine mi voz izpred oči, zastonj strmi oko za	A
voznik udari po konjih, kočija zdrči kakor	blisk,	soseda pa za njo v tek!Kmalu se spotakne, pade	A
nikakor izpred oči! . / . / stran 58 . / Kakor	blisk	šineta vozova drug za drugim.V četrt ure smo	A
dati, ko si se ločil na veke od mene. Kakor	blisk	si šel.Stala sem in gledala, ko si odhajal;	A
pastirjem rdeč ko škrlat, iz oči mu je švigal	blisk	in plamen, usta so otekla in se penila.Ni se	A
prešinilo neko novo, čudno življenje, kakor ogenj in	blisk.	Poskakovala in vrtela sem se z njim po hiši ali	A
strašno, pusti prasce in plane proti njemu. Ko	blisk	šine na bukev in kliče na vse grlo tovariše	A
moža in v Micko, ki sedi zraven njega. Kakor	blisk	ji šine v glavo neka misel.Družini in pastorki	A
zastavil svoje okovane čevlje in zavriskal. Kakor	blisk	je šinil po strmem snežišču in se venomer smejal	A
to je nemogoče! Divje koze so hitrejše kakor	blisk	in plezajo po skalah kakor mačke ...Lepo je pasti	A
vroče. ‒ »Kako naj jih pasem, ko pa bežé kakor	blisk	po gori?« je zajavkal.»Do večera izgubim vse	A
pričel teči za njo. A divja koza je bežala kakor	blisk.	Hitela je po skalovju in hipoma je izginila med	A
je bil nekje na črni polici divjo kozo. Kakor	blisk	šine navzdol, in divja koza nima niti časa,	A
« Orel se je nenadoma spustil k tlom; kakor	blisk	je šinil h goščavi, ki se je raztezala onkraj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani