Črednik se je še enkrat obema lepo zahvalil in odšel. Na tihem mu je bilo žal, da ni Marko njegov tretjinek; pa se je domislil, da bi potem ne pasel Podlipnikovih jarcev, in je samega sebe - kakor Marko Tevža, ozmerjal z bučo neumno. Padle so prve kaplje dežja.