nova beseda iz Slovenije
»Zastrupil se je, zadnji čas je bil tako | čuden, | « tako jim poreče.To jo je tolažilo in načrt | A |
posijalo sonce. Bil je truden, ves stepen in | čuden | okus se mu je prelival po ustih.Kakor v omotici | A |
krajev so ga ljudje hodili kropit in gledat. » | Čuden, | prečuden je bil vse življenje in taka je smrt | A |
je dodala za opravičilo: »Ko je bil pa tako | čuden. | «Potem je umolknila. | A |
grčavi se mu zdé in včasih celó robati. Najbolj | čuden | je pač Bogataj. Saj še v cerkev ne hodi rad | A |
Neža se je zdrznila, glas se ji je zdel nekam | čuden. | Tudi Agata se je vzravnala. | A |
njegovem obrazu in ga sprašujejo: Kaj si tako | čuden? | Nenadoma ga je žena res pobarala: »Kaj ti je | A |
je trudno odgovoril. Tudi Agati se je zdel | čuden; | ni se spominjala, da bi bil v zadnjem času kdaj | A |
škodilo pa tudi ne,« se je hahljal Bogataj in | čuden | smeh se mu je razlezel po obrazu.Tega smeha | A |
vrednost njeno poznal sem jaz edini na svetu. | Čuden, | poseben človek sem bil že od mladih nog; otrok | A |
čudno moč ima to branje v sebi. ‒ Kako je zdaj | čuden | svet, ves drugačen, prav kratkočasen: ptice | A |
me je in ne izpusti me več zlepa zadnje dni | čuden | človek, kakršnih še preveč redé vélika mesta | A |
Ravno nasprotno! Neki | čuden | pokoj se mi je ustanovil v srcu, dasi ne tisti | A |
nabral krdelo žolnirjev in šel na lov. To je bil | čuden | lov, da svet še ni takega videl. Volkov, zajcev | A |
ki je bila zatratila lepi svoj imetek na jako | čuden | način.Dolenjci pripovedujejo o neki gospe, ki | A |
da bi izvršil gospodovo zapoved. Pavel je bil | čuden, | svojeglav človek, ki ga ni znal vsak preslepiti | A |
vam bom naznanil. Najprej pa čujte, na kako | čuden | način mi je prišla ta znamenita palica v last | A |
vstopila prav blizu jame. Zraven nje je stal | čuden | gospod, ki ga ni videla v vsem svojem življenju | A |
obližja se je bil razširil že po vsem Dolenjskem | čuden | glas, da puščavnica čara, da lazijo in rogovilijo | A |
rabil baš on največ meni neznanih besed in tak | čuden | jezik, da ga večkrat nisem mogel razumeti, če | A |
ohraniti. Iz njenih ust je prišel med ljudi | čuden | pregovor: Besede so za dan, dela za temo. Stalo | A |
razen coprnic. V gori se nahaja sem ter tja | čuden | koren, ki ne poganja nič cime.Poznajo in rabijo | A |
(Pivec, kupica, vino.) ◆ Jaz sem | čuden | popotnik: navzdol tečem, pa na vrh pridem? | A |
prepada. In čuj ‒ tedaj se je oglasil od nekod | čuden | glas, podoben petelinjemu kikirikanju.Jerica | A |
‒ tedaj se je Jerici zazdelo, da je slišala | čuden | glas, ki je prispel od nekod daleč na samotno | A |
Mož ga je gledal in se mu smejal. ‒ » | Čuden | si ti, Kekec, resnično čuden!« je govoril mož | A |
mu smejal. ‒ »Čuden si ti, Kekec, resnično | čuden! | « je govoril mož.»Prišel sem te klicati k zajtrku | A |
nikomur nič žalega. . / . / stran 141 . / | Čuden | mož je in vedno godrnja.Vsako leto podre na | A |
še pripovedovala o divjem možu Prisanku. Da, | čuden | mož je in tako močan, da z eno roko izruje najvišjo | A |
Bedanec, saj sem vam že dejal enkrat, da ste res | čuden | človek.Ušesa imate, kakor jih imam jaz, pa ne | A |
kletko, kjer je čepel . / . / stran 113 . / | čuden | ptič.Sivkaste perutnice je imel ptič in oster | A |
služit greš, a si tako vesel! Ti si pa res | čuden | pobič ...« | A |
Marijandelj je povesila glavo in bridko vzdihnila. » | Čuden | večer je danes, čudna noč bo nocoj,« je rekla | A |
Vsak dan mi govoriš tako in si vsak dan bolj | čuden, | « je govorila z bridkim glasom.»Tvoja mati sem | A |
ljudje so ga videli in pripovedovali o njem. | Čuden | je bil ta čarovnik in služil mu je divji kozel | A |
»Veš. Hlapec ena, | čuden | si pa tudi.Tega ni treba, da bodo povsod bobnali | A |
»Ti, kakšen pa je ta Filip?« »Včasih malo | čuden, | « je skomignila z rameni. »Sinoči je prišel v | A |
so v hipu zletela s tečajev. Zagledali smo | čuden | prizor.Star mož je stal v spodnji obleki in | A |
Reči pa moram, da so imeli nekateri tomšičevci | čuden | rešpekt pred Nemci.V Tomšičevi brigadi je bilo | A |
moram, da smo imeli pomočniki komisarjev kaj | čuden | položaj.Odgovoren si bil za organizacijo in | A |
komandirje?« »Eh no, bataljon je danes kaj | čuden, | nič, prav nič se jim neče, trmasti so,« je odvrnil | A |
in rekel: »Lojze je zadnji mesec res postal | čuden, | mehak je kot mestna ženska.Brž ko vidi katero | A |
Iz njega sikajo dolge strele. | Čuden | piš se vzdigne. Naenkrat se oblak razkolje. | A |
Slutil je, da graničar Lenko postaja nekam | čuden. | Nocoj ga je poslal v Grahovo. | A |
Molčal je in gledal za njo. Obšel ga je | čuden | hlad do nje.Če mora biti konec med nama, pa | A |
hočeš, da bodo ljudje o tebi govorili, se na | čuden | način ubij ali pa oženi, tako pravi pregovor | A |
čudodelni Materi božji. Na Ano so napravljale | čuden | vtis razne palice, ki so visele v košatih snopih | A |
jokati. Tudi otroci so povzeli za materami in | čuden, | nenavaden vrišč se je dvigal izza župnišča in | A |
požrl slino: . / . / stran 14 . / ‒Pravzaprav, | čuden | slučaj, se je oglasil in spet zakašljal, ravno | A |
od tal, ne govori tako, ker je pod mizo tako | čuden | duh, kakor bi po peklu smrdelo. ‒Kar sem dejal | A |
»Pa nisi ‒! | Čuden | si ... no, dober, se tudi lahko reče.« »Odštel | A |
mislim na vas. Vi ste napravili name vtis, | čuden | vtis, povem odkrito! In zdaj je tako! | A |
s senzorjem Sumarjem. . / . / stran 71 . / | Čuden | možak, ta Sumar.Spominja se kratkih pogovorov | A |
meni.« V Brindinih zelenkastih očeh se ukreše | čuden | lesk in z utripajočim srcem pričakuje, da se | A |
valjala v ljubovanju. Tudi v zavesti ji je ostal | čuden | odtis, spomin na neko neznano občutje pripadnosti | A |
več in tako je zanj vhod neprepustno zaprt. | Čuden | človek, ta Agar.Sicer pa ni videl nikogar drugega | A |
zvezde, vrh katere je nagubančen krater ... Tornij, | čuden | planet, ki so si ga vbližali nekje sredi premika | A |
igličastih dreves, temno zelena, povzročajoča | čuden | šelest, ko upogiba veter vrhove in struja skozi | A |
« » | Čuden | svat.« »Tako ga je nastavil programer Haron | A |
štirih zrine v temo. Leze Histos za njim in | čuden | občutek ima.Kakor bi to bila nekakšna vaja za | A |
privezan na večno vrteče se goreče kolo.« » | Čuden | mit.Vprašala sem, ker imam podobno ime. | A |
nasanjalo, se oglasi Lira. Iksia občuti nek | čuden | prostorski premik.Z vseh strani se začne cediti | A |
srečala človeka,« odgovarja Iksia. »Kdo je ta | čuden | stvor?« jo tiho vpraša Histos. »Angel, moj spremljev | A |
»Hm.« Kdo pa je ta | čuden | okorni tip brez fine aure? se začudi Dromidka | A |
srebrnikastih ploskev. Čedalje bolj jo navdaja | čuden | občutek udeleženosti v nekem samogibnem procesu | A |
je brez moškega obeležja, ki ga ne čuti več; | čuden | občutek, kakor bi ji v mednožju zazevala nekakšna | A |
previdno opreza Žompa. . / . / stran 282 . / » | Čuden | stvor, ta tvoj strežnik,« zaupljivo reče prerok | A |
se poklonijo, potem zopet sedejo. Gleda, ta | čuden | obred in nenadoma jo spreleti občutek, da je | A |
več prahu... Sčasoma se je hiše oprijel nekakšen | čuden | duh, da ne rečem smrad, ki pa se k sreči ni | A |
Zgrozim se. Spet me je spreletel neki | čuden, | nezaveden preblisk, da bi bil potreben le majhen | A |
Oslepil me je blisk. | Čuden | blisk. Lahko bi bil ... kako že ... moram pogledati | A |
Beatlesov, rož in gesla MAKE LOVE ‒ NOT WAR, | čuden | čas, ko so preplavili svet dolgolasci z vzhodnjaško | A |
vstajništva ni več daleč? Bil pa je to res | čuden | in po svoje lep čas: začeli smo potovati v Trst | A |
Osupnil sem. | Čuden | občutek dobiš, če ti kdo razkriva misli: je | A |
»Kaj je s tabo? Že lep čas si | čuden. | Če je kaj narobe, mi lahko zaupaš ... | A |
»Ne vem. Odkar je odletel Job, me preganja | čuden | strah.Kaj bova sami, če se ne vrne?« | A |
vzkipita in otrdita. Med ljubkovanjem ima Ksena | čuden | občutek, da bo iz teh prenapetih črnih dojk | A |
bi bilo Hieronimu neznano.« »Videti je zelo | čuden, | « sem rekel. »Seveda, saj je tudi bil velik čudak | A |
Obutne in Horomatske, Trapanije pa nista uzrla. | Čuden | občutek je preveval časopotnika, ko ju je končno | A |
Bled!« je presenečeno vzkliknila Vida. »Malo | čuden | sicer, nekam bolj bled, vendar Bled.« »Zdaj | A |
občarani strme v tiste žagače na podstavju. | Čuden | odnos.Spet sliši paritveni hropež in vik. | A |
kateri sem držal odsevnik. Dolgo sem strmel v ta | čuden | pojav in se prepričal, da ni trenuten domišljijski | A |
nenadoma umiril, okrog glave, ki je imela na temenu | čuden | kristalni izrastek, se je razširil sij, še najbolj | A |
stolpu župne cerkve je zvonilo avemarijo. » | Čuden | človek ta lekarnik,« opomnil je Lovro, ko sta | A |
bi se li odzval njegovemu vabilu ali ne. » | Čuden | človek je menda res,« segla mu je županja v | A |
kupil zemljišča in grad. Tudi njegov oče je bil | čuden | človek, jako pikantne dogodbice se pripovedujejo | A |
ji je na mah pregnalo spanec in ji vdahnilo | čuden | odpor.Brez jasnih misli še, a že previdno, kakor | A |
poln zagonetnih potez, njegove oči pa so imele | čuden | blesk. »Ali naj gremo po gospoda...?« | A |
umikati pred Metino podobo, ki jih je na tako | čuden | način premagala. Prešuštnica ni klonila | A |
ima drugačen duh! O kaj pa, čisto poseben in | čuden | duh!Pa se mi vendar ni izpridil? | A |
javori, hahaha!« se je krohotal oni. »Pa ste res | čuden | človek!« »Vi Ljubljančani ste čudni, vi, ne | A |
neha boleti, kakor bi pihnil!« »Zdiš se mi | čuden | človek.« »Čuden? | A |
»Zdiš se mi čuden človek.« » | Čuden? | Na svetu je mnogo čudnega. | A |
dobi koga, ki se zgraža ob njegovi povesti ... | Čuden | navihanec, kajne?Pa brez zamere! | A |
jim je zdelo slišati kakor šumenje obleke in | čuden | glas, razuzdanemu krohotu enak.To slišati jih | A |
»Tovornjak je prišel iz luke Koper. | Čuden | ovinek, kajne,« je rekel carinik.»Prav zato | A |
»Kakšne neumnosti?« »Jah, kako si | čuden | ... te, da so ukinili železniško povezavo med | A |
godila vsa ta čudna zgodba, ki bo imela še bolj | čuden | konec. »Ej, čemu bi se žalostil, prijatelj! | A |
Obrne se k možu in mu reče: »Poglej, kako si | čuden. | Enkrat ima Hasan prav, drugič Ali; kdo ima sedaj | A |
roko resnično poboža. V hiši pa nastane | čuden | hec.Ko oni oddide, seveda. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |