čudež (101-200)

Tako nežna, otroška je tvoja roka in je storila	čudež	... Gledam nazaj in vidim z mirnim srcem človeka	A
smo ga ugledali... Tedaj pa se je zgodilo kakor	čudež.	Prikazala se nam je široka bela cesta in v tistem	A
brenkal na mandolino. . / . / stran 98 . / O	čudež!	Srce učitelja Šviligoja je molilo od prečistega	A
da mora biti vse prav tako in bi bil edinole	čudež,	če bi moglo biti drugače. Mislil sem, da	A
Zmerom se gode čudeži na svetu in zato se zgodi	čudež	tudi zdaj.Kaj bi ne bil greh, da bi bilo zastonj	A
bela, s košatim cvetjem vsa posuta. ”Odkod ta	čudež?	Zahvaljen Bog in tudi ti zahvaljena, gospa Francka	A
bil utrujen, da se mu še smejati ni hotelo. ”	Čudež	božji!-- Zdaj brž na voz; v naši deželi ne hodimo	A
je bil že globoko nagnil. In zdaj premisli ta	čudež!	...Veliko večja je bila od mene, zmerom večja,	A
Tam zunaj v naravi se je bilo zgodilo kakor	čudež.	Nenadoma se je bila zjutraj dvignila megla, in	A
je tihe utrujenosti in sreče smehljal. Kakor	čudež	se mu je zdelo.Še nikoli ni videl svoje matere	A
obraz je bil jasen, ko da se je zgodil velik	čudež.	Hanca pa je sedla poleg bolnice na posteljo in	A
ohlapno krila upadlo telo in izsušene prsi: »	Čudež	ni, če je pod takole streho!« 1 prevzvišeni	A
»Peter,« je odvrnil vrač. »	Čudež,	« je vzkliknil vikar in se začel po sili smejati	A
deli od Svetega, in je govoril v sebi: »Stori	čudež!	Otmi jo temè!	A
vse mu je bila ena sama zahvalna molitev za	čudež,	za Katrico, ki se je vrnila in je videla, videla	A
utrgana z vélikim usmiljenjem sirotam v življenje,	čudež,	ki iz bolnega telesa biti ne more, ker bolnega	A
kolika bi mi bila ena sama Tvojih velikih sreč,	čudež	namreč, ki bi se zgodil iz mene zdravega v nesrečno	A
Oči ji žarijo, obličje se razvnema. »Za	čudež	moliva, Neža,« vzklikne in ve, da mora prijeti	A
prijeti trdo, da se mu opolzka ne izmuzne. »Za	čudež,	Neža, če je volja božja, skesana, vdana, spovedana	A
spočela ga za nezaslišano delo. Bog bo obudil	čudež	po njem s svojo močno sveto besedo, z dotikljanjem	A
prekleti od začetka satan! Besedo si mi obrnil,	čudež	mi izmaličil...« In se grabi za glavo	A
»Kakor vidiš, ni. Pa tak	čudež!	Slepa mati ga je spoznala.«	A
mu prav šlo v glavo, kako se je mogel tisti	čudež	zgoditi, in se je dolgočasil.Kar tako se je	A
tesnoba ljudi. Potem pa se je zgodilo kakor	čudež.	Ljudje so izvedeli za podrobnosti.	A
in ne bo nam ga ukradla! Tedaj se je zgodil	čudež.	Gospa Pavšičeva je obstala in se v mraku zagledala	A
nekaj trenutkih prihitelo prav do roba lonca.	Čudež,	pravi čudež! »Nisi še nikdar kuhal na	A
trenutkih prihitelo prav do roba lonca. Čudež, pravi	čudež!	»Nisi še nikdar kuhal na električnem	A
oglasila. Tedaj se je zgodil moj prvi veliki	čudež.	Pripomniti moram, da je bil res lep pomladni	A
takoj odpustili, ko jim bom povedal, kakšen	čudež	se mi je zgodil na vrhu smreke. »Oče	A
so se zbali mojega poleta s smreke na tla. »	Čudež	se je zgodil...Slišal sem govoriti Triglav...« sem	A
povedal žarečih oči. »Ja, res se je zgodil	čudež...	Ampak čudež, da si ostal živ...« so odvrnili oče	A
»Ja, res se je zgodil čudež... Ampak	čudež,	da si ostal živ...« so odvrnili oče.Pogladili	A
njegovo streho, bi že trkala pri sv. Petru. »Samo	čudež	naju lahko še reši...Dam za sedem maš!« je bil	A
s Begunjščice. In tedaj se je zgodil drugi	čudež	v mojem življenju.Prvega že poznate: tisti uspešni	A
jo izkopal iz debele snežne odeje in - glej,	čudež!	- v kepi je bila popolnoma zdrava ovca.«	A
sem prišel danes prvič na vas in da bo velik	čudež,	če me ne neso v vodo. Danijel jim je odsvetoval	A
delu sva bila skupaj dan za dnevom in pravi	čudež	je bil, če me je Meta za kratek trenutek zapustila	A
kar je oboje tako dobro, je pa že to velik	čudež!	« Po nasvetu škofa Avguština je vodil prošt Jurij	A
ležala in vročina jo je kuhala, da je bil pravi	čudež,	da ni umrla.Ker je bila Marička močna in krepka	A
ni prišel iz črnih krdel. Takrat se je zgodil	čudež	‒ kaj drugega ne morem zapisati. Tik vode je	A
/ škof, so pritisnili k bregovom, da je bil	čudež,	da ni padel ta ali oni v vodo.Tudi k ograji	A
povzročen po petelinovem obglavljenju. »Nekak	Čudež,	dejal si?« Oglasil se je naš znanec Pešarjev	A
naš znanec Pešarjev Jaka: »Čudè mu pravijo, ne	Čudež!	Ali svoje ostroge ti zastavim, da sedi mož na	A
potolkel z mečevim ročajem po vratih. »Senjor	Čudež,	« je kričal pri tem, »prijatelji vas iščejo.	A
potem?l vpraša brat Luka. mMoral bi biti res	čudež,	l odgovori óni, min železne kosti bi moral imeti	A
pa ti ga je dal?« »Mislim, da sam Bog, tak	čudež	se je zgodil.Saj verjamete v čudeže, pater opat	A
»Kako: mrtvega? Kje bi bil pa	čudež?	-V resi je sedel na zadnjih nogah, z ušesi strigel	A
malo se stresne: sklenil je, mrtev je ... Ali ni	čudež,	tako ujeti zajca, pater opat?« »Res	A
čudež, tako ujeti zajca, pater opat?« »Res je	čudež,	« se je opat spet smehljal Šmarčevi iznajdljivosti	A
»Jaz pa sem res hotel prav do tebe.« »O	čudež,	tako so se ti utrdile noge?« »Beži no	A
bo in káko lepo čud je naposled še pokazal. »	Čudež!	Trlep se je uklonil?« so se menihi čudili.	A
»Molili bomo.« »Da, samo	čudež,	mislim, bi jo otel.« »Prav, pa čudež.«	A
samo čudež, mislim, bi jo otel.« »Prav, pa	čudež.	« »Čudeži se ne godijo več, vsaj ne po naši potrebi	A
Trlep je v prazno gledal, ni ga razumel. »	Čudež	se zgodi, duša se ji ulezi počez, samo da se	A
plemič, Kozma Hohenwart, in se veselo zasmejal: »	Čudež	božji, kaj si še živ?V kopališču imajo rebulo	A
gospod in bogatin, zakaj se ne bi zgodil še en	čudež,	zakaj pa ne bi mogla hči iz starega rodu mogočnih	A
najbogatejša in najubožnejša ženskav fari? Res je to	čudež	božji, da nikdar takega.« A glej!	A
vaškemu postopaču slepemu Lovšu, ko mu je tudi ta	čudež	iz Zobrovega doma pripovedoval, rekel, da je	A
živeti pri svojem sinu, ki je bil vsem sosedom	čudež,	najboljši mož med kranjskimi plemenitaši.Ime	A
nalezel se budalosti, katero meni pripisuješ?	Čudež	bi ne bil, in zadnjič si pod kostanjem v žerinjskem	A
pevko docela prepričali, da bi pri meni samo	čudež	kaj opravil.‒ Pri poslednjem takem poskusu je	A
je vzklil blagoslov, in koder so sadile, je	čudež	no rodilo.Kajti roke so delale iz ljubezni do	A
pokesala, pa bo prepozno. Sam Bog je storil	čudež	in nama podaril toliko jakosti, da sva priromala	A
gotovo mojo sestrično Maričko. Le pomislite ta	čudež	‒ prosta Kranjica bi bila postala cesarica največje	A
nihče drug nego sam bognasvaruj in bo pravcati	čudež,	če ne bo že v kratkem samodruga. Toda	A
cerkvenega slikarja. Kljub temu se je Kastavcu	čudež	z Adamovim rebrom le obnesel. »Sicer	A
Rogonja je strmel, kakor da se je zgodil kak	čudež.	»Da!	A
vetru, tista me lahko nekoč ogovori in dogodi se	čudež:	tako se pripeti, kakor se ni nikomer zdelo.	A
»Ne vem.	Čudež.	Ustavilo se je ...	A
z nekakšnimi izrastki ... Eva je lepa. Eva je	čudež	čudežev.Eva obljuba obljub.	A
in se praska po bradi. »Vstopi, oglej si ta	čudež	človeškega uma in neuma.Kar za mano, ne bo te	A
pretegne ude. »Znočilo se je in zdaj greva narediti	čudež,	naj Evianci od blizu in daleč vedo, da je sin	A
prevala v sedmih zaokretih. Vsaka tvoja mišica je	čudež.	Morava jih obuditi.«	A
deklice, pogleda paglavca in čutne spogledljivke ‒	čudež	si, Iksia.« Previdno, kakor da mu lahko ubeži	A
enkratna... Haron mi je zagotavljal, da sem pravi	čudež.	Natanko to je rekel ‒ čudež.	A
agotavljal, da sem pravi čudež. Natanko to je rekel ‒	čudež.	Zdaj pa mi poveš, da sploh nimam osebnega imena	A
bogohram?« se vmeša modrec. »Ljudje so videli božji	čudež,	ko se je mogočna vojska spremenila v trop pohlevnih	A
stran 318 . / OD RESNIČNOSTI K SANJAM »...	čudež	si, Iksia.« UVOD se začenja nestandardno	A
čeravno pa povsem človeško ‒ obojnica Iksia, »	čudež	si, Iksia«, se dokončno in zavestno znebi obojništva	A
zapečaten, a skoraj prazen, tako da je bil pravi	čudež,	da se škatla že ni posedla.Praznina tam notri	A
ljubezen le mora biti skrivnost, če ne celo	čudež,	vsekakor pa nekaj še nedoživetega in neizpolnjenega	A
Amundsen, pomirile te bodo, glej supernovo,	čudež	tega stoletja, krasotico nočnega neba, in pozabi	A
še iz mladosti. . / . / stran 81 . / Pravi	čudež,	da to še vrtijo. Plesalci so se stisnili.	A
vsiljujejo primerjave z vero. Pojavila se je res kot	čudež.	»Prišla z avtobusom ob devetnajst petindvajset	A
tvojega hodišča in zdaj sem tu. Še misliš, da je	čudež?	« Mi bere misli?	A
jedila, bratje! hranim,« je pripomnila Mana. Še	čudež,	da jih v šoli naučijo Prešerna. »Moja lakota	A
zaželeni in jih je zato treba pokresati. Pravi	čudež,	da se je Mana skozi to goščo povprečja, ki jo	A
televizijec se zna pohvaliti, da je televizija	čudež	tega stoletja in da v informatiki ni močnejšega	A
razdelil v dvojno, nato trojno podobo. Strmim v	čudež.	Strmim v tri svoje sinove sinaste, ki se mi	A
in za pridelovanje neuporabno zemljišče. Res	čudež,	da ni tega kotička nihče odkril. Pogledati mora	A
planetov in drugih teles, vendar je Zemlja enkraten	čudež	stvarstva. Izjokana se Ksena počuti, kot da	A
jo je prosil, naj še ona prezkusi ta tehnični	čudež	med malimi občevalniki.Kljub gnusu mu je ustregla	A
in vzbuhi. Zdi se mi, da bi lahko ustvarila	čudež	... « »Martin, to je kakor poročni venec in nevestin	A
mrmra sveti Peter, »pa bi vendar naredil kakšen	čudež,	saj tebi bi bilo to vseeno!« »Vidiš, Peter,	A
Stala je pri miru in se smehljala, kot bi videla	čudež.	Vse dni sem jo iskala.	A
proti mladeniču ‒ zdaj, zdaj bo pri njem, samo	čudež	ga lahko reši.Zverina se že hoče vreči na žrtev	A
Pa še kako!	Čudež	je, da nam je uspelo.Brez pretrde bitke.	A
Brez pretrde bitke.	Čudež,	da se mu je dalo dopovedati.Prav gotovo zaradi	A
da niso izvoljene in poklicane, da doživijo	čudež	življenja v sebi. Že je šla ljubezen mimo njih	A
Bala se je in se veselila obenem. Kakor da se	čudež	godi z njo, tako ji je bilo.Kakor da je tabernakelj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani