čast (701-800)

Čast! Ako je vaša	čast	privezana na tako malenkost, potem je kakor	A
delala skrbi, popihala sva jo tu sèm. (Vso	čast	naši grofinji!Ali v zakonu, gospôda, imela je	A
rečeno, srečni tvoj papa!« »Prav dvomljiva	čast	je to zame!« odgovorila je strupeno mrzlo.	A
na svetu postavljali tempeljne in plesali v	čast	ljubemu Jezusu. Kaj sem tudi hotel storiti?	A
obenem položili roko na prsi ter mu torej dajali	čast,	ki se daje samo Bogu v cerkvi.Če mu ni kdo izkazal	A
Tudi pri zadnji priliki sem izkazal očetu vso	čast	in iz posta vzetemu pokojniku je visoška kmetija	A
je lahko plačal tudi več, kar se je štelo v	čast	dekletu, ki ga je pripeljal na oder. Okrog odrov	A
Tudi sestranska podružnica si je štela v nekako	čast,	da nam je dovolila, da smo smeli plesati na	A
stol pri mizi: »Sedi!« Tako me je presunila ta	čast,	da nisem vedel, kdaj in kako sem prišel na stol	A
da sem pozabil izkazati nasledniku apostolov	čast,	katero jim izkazuje celi svet. Morda sem se	A
Schwarzkoblerica je prišla očiščena iz nje. Bogu bodi	čast	in hvala, da je vse do dobrega konca privedel	A
dolgi in trudapolni službi dosegel precejšnjo	čast,	da so me imenovali za desetnika.Bil sem tudi	A
da se hoče napraviti lov v pogorju, škofu na	čast.	Zopet drugi so nosili v vrečah in pletenicah	A
jezikom! Vedi pa, da sem jaz božji porodnici v	čast	pripravljen na boj z mečem,« in tu je izdrl	A
ter poln gorečega ognja hotel bojevati se v	čast	sveti Devici, bodisi z besedo, bodisi z brušenim	A
hribu. . / . / stran 29 . / Maševalo se je v	čast	Mariji; zatorej je bilo skoro vse na Gori, hoteč	A
luteranske predikante. Luteranstvo je iztrebil ‒	čast	bodi zato Mariji devici in sv. Jožefu! ‒ in	A
natoči mi kupo rumenega vina, da ga izpijeva na	čast	in slavo lovskim pradedom svojim, ki so nekdaj	A
razen gospoda Andreja, kateremu bodi v tem vsa	čast	‒ vsi torej dobro veste, pri čem smo, in čemú	A
dobra letina tedaj in Materi božji na Gori bodi	čast	in hvala, da smo jo potem tudi srečno spravili	A
kolesarske še prašičjo stezo narest. ‒Svaka ti	čast.	‒Pišem županu.	A
prileglo na jelenjo pečenko in dosti ga je bilo ‒	čast	Bogu, Očetu nebeškemu!« je drugi brat Henrik	A
Plemič sem, kakor vidva, grof stare rodovine, za	čast	našega imena mi je!« se je Ditrik otepal. »O	A
z besedo sámo žali in skruni deviško srce in	čast	mlade neveste. »Poskusiti, mislim, bi vendarle	A
nadlegovanju grajskega hlapca in da se zdaj boji za	čast	hčere.On sam po vsem tem ne bi kaj prida opravil	A
po vsej dolini!« se je razveselil Ljubin. »	Čast	Bogu, ne bo je toče pri nas do leta osorej!	A
gledali in so uporno stali, opat pa je molil v	čast	Matere božje čudovito lepe molitve, ki jih suličarji	A
bolj trdno veroval. Molil bi bil rad v njeno	čast,	pa znal ni. Nobene take molitve ni znal, le	A
naš gospod vojvoda! Le njemu gresta zasluga in	čast!	« Urh se je nasmehnil in je hvaležno pogledal	A
mi pridi na Svibno!« mu je zabičil. »Svojo	čast	vam zastavim, da se ga ne bom pritaknil, vso	A
setvi kepa na njivi, piti pa smeš ne, svojo	čast	si zastavil, da ne boš! »Človek res ne sme biti	A
prenagle prisege, ki jo je davi prisegel na	čast.	Tudi suličarji so se mastili z mesom, zalivali	A
se je povedal glasno in jasno. »Na čigavo	čast	in hvalo poješ, o pevec?« je gospodar vprašal	A
poješ, o pevec?« je gospodar vprašal. »Pojem na	čast	junakov slavnih in gospodičen lepih, o veleplemeniti	A
sem nanjo, kakor je junaški vitez ponosen na	čast	svojega meča!« »Pravično je, kar si dejal!«	A
pod njegovo zastavo gospodi in vsem v brambo,	čast	in slavo. Glas njegovega vinskega grla ni bil	A
Ti ne bi bil ti, če bi to bilo res!« »Kaj pa	čast,	ki sem se zarekel nanjo?« Urh je razdražen iskal	A
tudi pesem, ki jo je pevec potlej še pel na	čast	grofični, se je vsem zdela prav lepa!« Zaničljivi	A
je Celjan glasno in odločno rekel tudi zdaj. »	Čast	in slava mu!« »Slava!« so vsi zagrmeli.	A
gladil brke. »Ve, kaj je dolžnost, in ve, kaj je	čast!	« »Hartvikov naslednik naj bo!« se je Henrik	A
si ga zmerom moško, suči ga vselej junaško za	čast	in pravico! Zakaj meč je znamenje moči in časti	A
dejal, preden ga je nagnil: »Na zdravje, na	čast	vaše plemenite, lepe neveste, naše bodoče gospé	A
»Kako mu je sodila, ni treba praviti.« »	Čast	in slava cesarji, ki je ukazal, da smo pred	A
desetini.« »To je res ostanek srednjega veka -	čast	in slava cesarju, da se ga je tudi spomnil!	A
njegovo boljše življenje; le za oblast jim je, za	čast	in za mogočnost lastne osebe.« »V zgodovin	A
slovenskem jeziku,« je prior primikal. »Res, vsa	čast	mu, priden je, dosti pove, a dela se, kakor	A
tako velik gospod, da jih ima s seboj zgolj za	čast?	« »E, večji ko gospod je, manj prida	A
če le ni v ogenj skočila ali pa v vodo.« »	Čast	Bogu, očetu nebeškemu, žensk se tudi jaz nisem	A
ukradel njeno poštenje, svojemu prijatelju pa	čast	in družinsko srečo ...Ni Boga, ki bi odpuščal	A
‒ Kdo mi umije pohojeno ime, povrne	čast	domačije? »No, le čakaj, predrzno, srborito	A
Pred hišo je postal in je premišljal, kako bi.	Čast	Bogu, lanu je letos precej, do zdaj pa je bil	A
k skledi, ko se zvon oglasi. I, ni mi sile;	čast	Bogu!« »Skrbi torej nimaš posebnih?«	A
v zadregi zaradi gorke in glasne pohvale. »	Čast,	komur čast!‒ Delavci,« se je obrnil podjetnik	A
zaradi gorke in glasne pohvale. »Čast, komur	čast!	‒ Delavci,« se je obrnil podjetnik do množice	A
gladke roke!« »Zdelane roke so vsakemu samo v	čast!	« »Ali si čuden!	A
tisti greh. Vse življenje vsak dan moli na	čast	Matere božje, prosi je skoraj nikoli nič ne	A
mu je zdelo, da ne prebije več brez nje ... In	čast	Bogu, Očetu nebeškemu ‒ da se le gospodar ne	A
dopoldne je Trlep gnojil v sadovnjaku, molil na	čast	svete Trojice in v prazni veri tresel drevje	A
več mi ne stori kaj takega!« »Bilo mi je za	čast	in pravico gospoščine.« »In si jo ponižala.	A
dan za potovanje? Pogani so ga praznovali na	čast	bogu Perunu.« »Petek je petek, k tisti Vipavki	A
odkoder so prišli, tamle čez Krko nekamo.	Čast	Bogu, da so se pobrali!Ali bi ti, glej jo, videla	A
vendar se je branil: »Imeniten stan in velika	čast	sta ledena gaz: spodrsne ti, sam ne veš kdaj	A
med tlačani ji ne more dati groba, grofovska	čast	ne dovoljuje tega; na luteranskem pokopališču	A
dvignil vrč in nekaj kapljic škropnil po tleh na	čast	dobrim duhovom ‒ rajnkim prednikom, zmerno srknil	A
vstal in prijel za vrč, ga dvignil in dejal: »Na	čast	starobitne tvoje domačije, o Radoh!Iz te hiše	A
samostanskega dvorišča so imeli tiho pojedino na	čast	novomašniku, gostom in samostanu. »Jaz torej	A
to mu bo večje veselje ko vsi denarji. Velika	čast	bo kmečkemu pastirju se v kočiji z gospodo peljati	A
sladko posmeje in se ponižno zahvali za toliko	čast.	»Boljše se mi zdi,« je rekel, »se v kočiji peljati	A
rad bi bil hodil v šolo pa ni bilo mogoče;	čast	Bogu, da sem se toliko naučil.«Nato ob kratkem	A
kruha, masla in redkve in je rekla: »Velika	čast	mi je, da se tako daleč ponižate, milostljivi	A
trpljenja sem moral prestati; vse sem pretrpel,	čast	Bogu, in zdaj me doseže tako veselje.Ti si moj	A
globeli naravnost tam čez si je bil priboril moško	čast,	sloves neustrašenega lovca in ponosno ime.	A
Som ne mara gledati v kraje, kjer bi njegova	čast	nič ne veljala.Ostrorogi je zagrozil b pestjo	A
Sklenil je, da ga nikoli več ne udari. Na	čast	do konca dograjenemu kolišču Ostrorogi Jelen	A
smo se zbrali ob njem in smo rajali in peli na	čast	‒ cvetočemu nebu.Pa dobre stare šege ginejo	A
Pšeničnem Klasu na polju ob Dravi. Veliki materi v	čast	je visel pod njo snop zrelega ječmena.Ostrorogi	A
pozabil. ENAJSTO POGLAVJE Ker grad, blago in	čast	prišla je meni v last. M. Vilhar Omenjenje	A
ohranimo.« Teta komtesa je stara, njej gre	čast,	njena beseda naj velja, naj bo zadnja, mislil	A
svojim farmanom, pa dober pridigar in skrben za	čast	in lepoto hiše božje.Proti komtesi se je obnašal	A
veselja do nje. Pošta je bila za nameček, za	čast	in ime, kmetija pak je polnila mošnjo. Žena	A
kateri srečni vzroki so poštni hiši naklonili	čast,	da jo obišče.Obenem mu je povedala, da gospoda	A
človek zarad tega, ker človek je, časti le	čast	dadó, ki so le zunaj njega in slučajne. Po	A
grobu boste gnili, jaz bodem pa molil za vas na	čast	materi božji in bodem rekel, bog ji daj dobro	A
sosedov; kako neizrekljivo veselje mu je, da mu je	čast	seznaniti se z mladim možem, katerega izvrstne	A
človek v tem stanu, katerega ud sem jaz imel	čast	biti, mnogo sveta spoznava.In jaz brez prevzetnosti	A
pozdravlja in pričakuje, da mu boste danes opoldne	čast	izkazali in udeležili se naše družbe.Tudi meni	A
prijatelja in da ga bode imel najbrž še danes	čast	predstaviti gospodičnama. Ali takoj po prvem	A
prednikov, ki bi si bili v boju tako ali tako	čast	pridobili, tudi niso bili njegovi pradedje še	A
obrški fantinje, da bi staro navado in svojo	čast	ohranili, sešli se na večer sredi vasi, polegli	A
še zmotil, predragi moj! Sicer skazujem vso	čast	tvoji modrosti in razumnosti, ali tako ti jaz	A
smešno razdrl, imeli in šteli so si za veliko	čast,	da je svatovščina imela gosposkega gosta.Zato	A
zjutraj pri prvi maši tri očenaše in dve veri na	čast	vsem svetnikom in svetnicam, prosil sem vse	A
sebi prav majhen prigodek si je mož v toliko	čast	štel, da so njegovi znanci morali poslušati	A
se je zgodilo? Jaz sem tisti večer molil na	čast	sv. Lucije in ona je Hrvatom tako naredila,	A
je: »Ali ne smem vedeti, zakaj me doleti ta	čast,	da moram uklenjen z vami?« »Prosim, potrpite	A
malih nebesih. Doletela ga je celo proti večeru	čast,	da je bil poklican v gosposko sobo, kjer sta	A
naj se v vasi, v njegovi hiši napravi zadnja	čast	umrli ženi. Mrtvaški ogleda, gospod Krševan	A
»Vi ste na vratih poslušali?« »Imel sem	čast,	gospodine; sicer pa prosim, da že preveč obrabljenega	A
Saj je on pošten človek! Mož, ki dolžnost in	čast	pozna!Ona pak, deklica, dà, ona je bila tako	A
videli, da takih svetov ne potrebujem, imam	čast,	posloviti se od vas: v šestih dnevih odidem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani