čast (501-600)

odkod in kam. Deloval je brez počitka sebi na	čast	in narodu v prid.Vpisal se je v vsa rodoljubna	A
žurnaliste, na stroške celokupnega naroda. Čemu	čast?	Storil je svojo dolžnost.	A
neumnost; govori nadalje, da sem zapravil svojo	čast,	ali vsaj njen dobršen del; in zapravil svojo	A
drugega pa ni bilo nič. In poezija je kakor	čast:	ne more je človek ne jesti, ne piti, ni torej	A
berem ti sonete, ki sem jih bil zložil tebi na	čast;	in ti si Malči in jaz sem gospod Valentin.Ampak	A
svet in ti sama mi boš vsa prihodnost in vsa	čast!	“ Hanca se je prestrašila.	A
cesarski cesti se je v toplo noč razlegala pesem na	čast	dobroti in na slavo hvaležnosti. Nekoč, v	A
tako, zaljubljen v ljubezen. Pisal sem verze na	čast	-- komu? Izbral sem si najlepše, najbolj zvonko	A
je hitro. ”Še meni zložite pesem ... meni na	čast!	“ ”Bom!“	A
vesti in poštenju; brani se jih, ki ti ponujajo	čast	in denar, da jim prodaš materino besedo; tudi	A
njem je molilo prisrčno molitev svetlobi na	čast	...Kam si se zamaknil, študent, popotnik obnemogli	A
bridkosti in da z angeli prepeva Materi božji na	čast.	Tvoja lica so lepša, bolj so rdeča in dišeča	A
usmiljenim obličjem, pa mi je dano, da prepevam tvojo	čast	in slavo ter da jo oznanjam po vsem prostranem	A
je do srca užaljen: V mojem imenu in na mojo	čast	si pil, zdaj pa bi še zmerjal, negodnik?- Tako	A
ga v sanjah gledali! Zato še eno kapljico na	čast	bridkosti, materi vseh občútkov!“ Kozarci	A
so visoko nad poljem zapeli škrjanci, Bogu na	čast	in Kurentu na slavo. Kakor se je prej izpremenil	A
zmede človeku, vidi nebesa ... Pijva, Marta, v	čast	in slavo blaznosti!“ Vzdignil je kozarec	A
upal. Še lepše sem se oblekel, kakor tebi na	čast,	še bolj bogato sem opremil to izbo, preprogo	A
Ti praviš: Pojdem na Dunaj, dovršim; in nato	čast	in slava, sreča in paradiž.To je lepo in prešinilo	A
to je namreč človeška pravičnost. Negodnikom	čast	in pernico, krščanskim ljudem hudo očitanje	A
umetnik, tisti učenjak in vojskovodja. Slava in	čast	njegovega imena se je razlegala širom po svetu	A
prinesla? . / . / stran 325 . / Oblateno	čast	in druzega nič!“ Kako bi jo mogli vsprejeti	A
vročem, sončnem sijaju, kakor nalašč svatom na	čast	od Boga poslan.Ves svet je bil prepojen s svetlobo	A
”Ta drugi kozarec, svatje, pa izpraznimo na	čast	in zdravje temu prijetno počesanemu brivcu,	A
ki si ji nosil rože ter ji zlagal pesmi na	čast?	To mi povej!“	A
pesem o vijolicah svoji ljubljeni devici na	čast!	O grehu govoriš kakor sam sveti Alojzij in če	A
zvezde, misli nanje, tudi razjokaj se njim na	čast!	Zdaj, glej, zdaj ne maram več takih puščobnih	A
kakor da bi pijanci v krčmi prepevali Mariji na	čast.	Veliki, temni so viseli zvonovi pod njimi in	A
aristokratskega obraza, ne tako slokega telesa.	Čast	delaš svojemu imenu.“ Mati se je nasmehnila	A
in dolgo, sebi na radost, ne povzdigovanju na	čast.	Ozrl se je časih in se je pod ramo spačil Jokcu	A
pri srcu!“ ”To je vse lepo in ti dela veliko	čast,	gospodična Matilda -“ je govoril Ferjan slovesno	A
cestah, ljudem v očitek in sramoto, sebi v sladko	čast,	sediš tukaj pri tem krčmarju hudodelcu in pretakaš	A
je vse svoje življenje prej delal dolgove na	čast	tiste božje ure.Dokler je klepal hrome verze	A
njegov obraz. . / . / stran 147 . / ”Kolika	čast	bo šele dodeljena resničnemu zasluženju!“ sem	A
resničnega zasluženja, je izgubil za zmerom	čast	in slavo in dober glas.Tako natanka je ta reč	A
slutili, temveč ki so mu že z deli izkazovali	čast.	Vedeli so, da sem bil prišel médnje po glorijo	A
polna. Takrat sem spoznal, kaj je slava in	čast;	takrat sem okusil, kako prijetno spreleti človeka	A
Toda kako hitro, kako hitro mine posvetna	čast!	Kaj je slava?	A
takorekoč prisiljen in ponevedoma ukradel ime in	čast,	se je nenadoma oglasil.Na zelo čuden način se	A
malopridnež!“ je kričal. ”In tukaj se masti in uživa	čast,	kakor da bi bil res razbojnik!“ Nastežaj	A
ozrl nanj s kratko pesemco; ki sem jo zložil na	čast	ljubljeni devici ... ali to so čisto posebne reči	A
Tista pesemca, ki sem jo bil zložil devici na	čast,	je bila po mojih mislih prav čedna pesemca;	A
nadlego. Učitelj mi je bil napisal dolgo pesem na	čast	Mariji Tereziji; pesem se mi je zdela na vso	A
pozobal vse do kraja, sem jim zložil pesem na	čast.	Tako se je bila pričela moja trnjeva pismarska	A
pogodi, zato ker je bila napravljena meni na	čast	in njeni ljubezni.Ko bi videl v nji tujo žensko	A
stopnicami v ubogi svoji prazniški obleki -- meni na	čast	in v ljubezen jo je šivala dolge noči --, glavo	A
na mizo in je izpregovoril napitnico meni na	čast.	Danes imam nekako tak občutek, kakor da je bilo	A
je in je izpregovoril napitnico domovini na	čast.	Mnogo sem že slišal domovinskih napitnic, ali	A
tisto, kar sem izgubil, vredno več, nego vsa	čast	in slava, ki jo mislim pridobiti v službi svojega	A
človeštva, ki je danes kakor zmerom ponosno na svojo	čast,	pa kobali ter se spotika kakor pijanec po blatnih	A
globokim glasom. Oba sta strepetala - njima na	čast	je pel slavec, kakor da bi šele popje poganjalo	A
oglasil slavec, ki je zapel nenadoma njima na	čast.	Kakor da bi vsega tega še nikoli ne bila okusila	A
mesečini; slavec je zapel za grmom, njej na	čast	je zapel in njemu.Ona je imela širok bel slamnik	A
hlačah in v suknji s škrici in mu je vzel kruh in	čast	in življenje ...Od srda in žalosti se mu je zibalo	A
te je potisnil krojač. Kruh ti je vzel in še	čast	povrhu.Saj drugače si bil zmerom zraven.“	A
je govoril Mihov zase. ”Kruh mi je vzel in še	čast	povrhu.“ Čevljar se je zagledal v polni kozarec	A
izbi kakor senca ... In zdaj mu hoče vzeti še	čast,	stoji pred njim z objokanimi očmi in ga podi	A
v svojem kotu ter po svojih močeh izkazoval	čast	pristnemu cvičku, ki se je lesketal v kozarcu	A
ponižen oltar in je prižgala na njem sveče na	čast	Kristusu križanemu in Materi božji sedmih žalosti	A
kamenu in da bi krvavela kolena, Kristusu na	čast	in Materi božji. Molila je, miru pa ni bilo	A
Razloček je imeniten ... onima dvema v prid in	čast.	Včasih je treba, da se človek do srca razgali	A
trenotek se ga je lotil dvom ... ”Odkod mi je	čast,	gospod Mrmolja, da me razveseljujete s svojim	A
prežé, kako bi koga obrekovale in mu kratile	čast,	ker jih moti v njihovi zabitosti in omejenosti	A
šentflorjanski prešerno ukanje: grešnik je oznanjal svojo	čast	in slavo.Tu se je odprlo okno, tam se je odprlo	A
glasilo prešerno ukanje: grešnik je oznanjal svojo	čast	in slavo.Šobar pa ni samo nejevoljno zamahnil	A
obraz in mu nastaviti nogo. Ena cesta drži v	čast	in zasluženje, druga v sramoto in bolest ...Kaj	A
kar je bilo potreba za tega večera slavo in	čast!	“ Melita pa je pritisnila roke, tiste tenke	A
bila njemu sramota, dolini šentflorjanski pa	čast	in odrešenje. Prišli so cigani v dolino šentflor	A
gledala motna, mrtva belina. ”Tebi, o Bog,	čast	in hvala!“ je zavzdihnil župnik.Pot mu je lil	A
da prepeva polje pesmi, zložene samo njemu na	čast,	da šume in se priklanjajo gozdovi njemu v pozdrav	A
To se pravi, vseh ne morem zagovarjati, ali	čast	jima, Šilu in Bobu se je nekdaj v glavi posvetilo	A
da bi to neznansko uljudnost razlagala sebi v	čast	in prid. ”Kaj ne bota več jedla?	A
izpijó, oglasi se dolgi štacunár Trakulja: ”Vsa	čast	Vašemu blagemu srcu, gospod Šilo, pa kjer je	A
vsemi štirimi in se ni hotel potezati za veliko	čast	občinskega svetovalca.Pač pa se je zmenil Šilo	A
daljnih krajih sem bil, pa sem slišal njeno	čast	in moje srce je molilo: Dodeli mi, o Gospod	A
zmerom toliko obletnic in spominov, počival na	čast	tolikim svetnikom in svetnicam, da ni utegnil	A
moja senca... Še nobene pesmi ti nisem zložil na	čast,	Helena! Kako žalostna bi bila ljubezen, ki bi	A
lučka še ne gori novoporojenemu Kristusu na	čast.	Vzdigni se!...	A
Ksenofon ... Pila bova temu prijetnemu svidenju na	čast	in slavo ...“ ”Ali si ti, ali nisi?	A
nikoli! Nocoj bova pila šampanjca, Cléi na	čast	in ženskam njene sorte! Prave ženske so le tiste	A
mislila, ko si vrgla raz sebe svojo in mojo	čast?	... Če bi hotel delati, kakor delajo drugi, ne	A
to družbo, te mlade umetnike, ki bi bili na	čast	vsakemu večjemu, talentov bogatemu narodu: tukaj	A
bodril k nadaljnjemu delovanju, ”njim samim na	čast	in narodu v ponos“. Ambrožu se je tresla	A
Koliko let je že, ko sem zlagal sladke verze na	čast	bledi in pobožni Francki?Milost božja -- že	A
pesem, veselo‐sladko pesem svatovsko na večjo	čast	kraljice Hiacinte!-- Napoti se, prikaži se,	A
razkladal: ”Cesarjev namestnik ima vso cesarjevo	čast	in oblast, nič manj in nič drugače, nego cesar	A
občini, na Prisojnici, ali bi si morda lastil	čast	in oblast nad menoj, nad županom, občine poglavarjem	A
in steklenico vina popijeva temu spominu na	čast,	steklenico starega štajerca.Pridite kmalu, še	A
ugledala šopek iz rdečih nageljnov. ”Ali je zame ta	čast?	“ je vprašala. ”Če se vam ne zameri!“ je sramežlji	A
Francka, je vzkliknil Maricelj: ”Kaj je zame ta	čast?	“ ”Če se vam ne zameri!“ se je zasmejala gospa	A
tako zableščalo pod zvezdami! Nama na slavo in	čast	se je zableščalo, naju je pozdravilo, naju in	A
izvržencev, in če pregledam tabelo, bi mi bilo na	čast,	da sem v številu poslednjih!... Jaz, študent Pavel	A
kamenju. ”Morda,“ so rekli, ”da ga potolaži ta	čast,	izkazana njegovemu patronu!“ Kakor so rekli	A
zdihovali Beli Kranjci, krvavi pot potili v	čast	in v ojačenje ogrožene meje.Šest mesecev je	A
vojsko, dvignemo nje ugled in operemo poteptano	čast	naše izhirane dežele.Gospod general, najvdaneje	A
užaljeni junaki hladili jezo, tam si bodo prali	čast,	tam jemali plen, ki je bil uropan domovini.	A
se zagnal ponovno v boj in si opral viteško	čast.	»Pojdi, Frankopan,« mu prigovarja Herbart,	A
visokem drogu poleg kule vihrajo konjski repi v	čast	visoki šarži.Hejhoj, janičarska muzika in ples	A
utrjeni krov. »Gospod general, dana mi je velika	čast,	« se uslužno priklanja gospodar. »Samo prenočišča	A
naravnost iz samostana v šumno soarejo, prirejeno v	čast	gospodu gospodu knezu s španskim imenom, gospe	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani