nova beseda iz Slovenije
nantes in gurgite vasto«. V Celovcu sva slišala | zgolj | slovensko govorico le na živilskem trgu, kjer | A |
dolgo pravdo, ki jo je Jurij začel in vodil iz | zgolj | samogoltne jeze. Po tožbi smrt Po dokaj ozki | A |
Tak je tok človeštva. Ni | zgolj | trpljenje.Tudi veselja je veliko, ki ga človek | A |
nalahno, kakor da se ne premika moje telo, temveč | zgolj | misel, kot da me ne nosijo neslišna stopala | A |
Polkovnik se je vidno sprostil. »Gospodov nastop je | zgolj | dodaten dokaz za prvi del moje trditve,« je | A |
en sam dolg trenutek, ki bi ga bila tako rada | zgolj | sanjala in se potem srečna zbudila; nato je | A |
Samo zven njegovih sem lovila, in moje so bile | zgolj | nanje uglašeni odmev. Tedaj se mi je razodelo | A |
laserski žarek je šinil skoznjo iz glave, mirujoče | zgolj | na zunaj, in zdaj se ta glava prebuja, dviga | A |
ki mi dopoveduje, da ta hrup povzroča nekaj | zgolj | zunanjega v mojih kretnjah in premikih, kajti | A |
vhodna vrata, in nedolgo po tistem so se še | zgolj | zaprla, vendar s poudarkom. "No, zdaj pa | A |
najprej odgovoril, je sam pobaral: »Mene bi | zgolj | zanimalo, kam ste vi namenjeni v tej pozni uri | A |
že zdaj je pričakoval od svoje nove domačije | zgolj | neprijetnosti.Zatopljen v žalostne misli ni | A |
itd. Vkljub množini tvarine nikoli ne ostane | zgolj | pri mrtvi besedi, nego vse, kar nam povedo ali | A |
Kamorkoli pogleda, povsod samo sovraštvo, | zgolj | zavist, obrekovanje in klečeplazenje na tem | A |
stokanje, oči so se mu zavile, da je bila videti | zgolj | belina, čeljusti so se stisnile in telo mu je | A |
norca, in da bi bilo nespodobno, če si prišel | zgolj | s tem neblagim namenom dramit ljudi iz poštenega | A |
Ali ne zaradi tepeža, ne zaradi bušk, temveč | zgolj | zaradi tistega ”bezgeca“, ki sem ga bil zasolil | A |
Čemú pač? Tjavendan, | zgolj | za krvavo šalo!Meni se je gabila tista krvava | A |
vsakim plotom? - Saj je v tebi, saj je v meni | zgolj | ljubezen, za greh še prostora ni ... komaj da | A |
nesrečnimi in žalostnimi izjemami ustvarjeni | zgolj | za uvaževanje praktičnih razmer in da je sramotno | A |
Slutnja se vzdrami, vztrepeče v milejšem vetru, ki | zgolj | po naključju zapiha iz daljnih krajev, in mahoma | A |
Kar sem pogledal in kar sem bral, vse je bilo | zgolj | ogledalo moji bridkosti; in godilo se mi je | A |
verno, pa če veruje v Boga ali v bogove. Ako je | zgolj | nečimrnost ta goreča želja po očiščenju, po | A |
zato, ker je bil v kajbici, temveč enostavno in | zgolj | zato, ker je bil pač ”uboga živalca“. Srečala | A |
198 . / ne privrelo iz vzburkane krvi, temveč | zgolj | iz misli, iz radovednosti porojeno, umetno ustvarjeno | A |
nekje v praznini, onkraj svetá. Ali to so bile | zgolj | pravljice, pač lepe, toda izmišljene in mnogo | A |
se jih prej nisem zavedal, ki so se mi zdeli | zgolj | prešerne šale, vesele zabavljice.Debela, solzava | A |
naravnost domov, da je bilo vse prejšnje romanje | zgolj | pohajkovanje brez cilja in da je bila pripravljena | A |
nihče je ni slišal, ne izpregovoril; vse je | zgolj | blodnja in pot, je brezkončno romanje po tihih | A |
122 . / je še vprašanje, če njegova svetost ni | zgolj | hinavščina ter ošabnost.“ Od blizu in od | A |
spoznala ... moje občudovanje. Zakaj bistro preudari: | zgolj | občudovanje je bilo!Moje srce me namreč pozna | A |
odgovarjale orgle na kóru; njih molitev je bila | zgolj | beseda.Verniki so klečali globoko doli v hladnem | A |
moral odgovoriti resnično in pravično: »Vodó in | zgolj | vodó!« Takoj se začuje odgovor iz zemeljskega | A |
da sem moral odgovoriti pravico in resnico. » | Zgolj | molitvene knjige, drugega nič!« Zdelo se mi | A |
hudodelci so!« odgovori mi profesor važno. » | Zgolj | zločinci so, ki so se pregrešili proti sveti | A |
stanejo ničesar!« »Torej polk telesne straže živi | zgolj | ob miloščini?« »Gkftea | A |
spoznavalca preizvrstne teorije. Oblečen je bil v | zgolj | cape, in njega perilo je bilo prav tako črno | A |
V celici ugledam suhega človeka, katerega so | zgolj | kosti in kite.Tičal je v kotu sključen na tleh | A |
opazujem tolpo izpovedancev, a menim, da so to | zgolj | siromaki.Kje li so bogatini? | A |
od hudiča. Sodniki naši opirajo svoje sodbe | zgolj | na svoje knjige, bodisi na Sveto pismo, bodisi | A |
Tvojim besedam se ne dá ugovarjati, ker obsegajo | zgolj | resnico.« »Vidiš torej, če izhaja vse od Boga | A |
gospod z Vrhnike. »Da bi mi neprestano kuhala | zgolj | ambrozijo v vrhniški moji kuhinji!To ime mi | A |
»Gotovo!« »Ondi si zopet med | zgolj | vdovci, in ni ti prilike, da bi grešil.Ali ni | A |
prepadla pri vseh naborih, tako da ji sedaj | zgolj | zavist goni jezik, kakor goni voda málinsko | A |
sprevidiš, da je življenje dar božji in da se | zgolj | le tepci dolgočasijo v njem!«Nato je odrinil | A |
torej govoril o svoji ljubezni! Danes je bila | zgolj | otrok, ki se je veselil, da je smel biti v moji | A |
trenutka, imam občutek, da ni resnica, da je | zgolj | le moja domišljija, da je umrla - pa je v resnici | A |
dolžnosti. Ta pogodba pa nalaga po mestih možem | zgolj | le zaveze, vam ženskam pa zgolj le pravice. | A |
mestih možem zgolj le zaveze, vam ženskam pa | zgolj | le pravice.« Oglasila se je gospa Marica | A |
Imel je od sonca ogorel obraz, ki je bil tudi | zgolj | kost in koža; sredi tega obraza je tičal kljukast | A |
»Čul, čul! Pa ne | zgolj | o kaplanu!« je vpil Čeljustnik. »O kom pa?« | A |
»Kaki visoki gospodje?« »Govorim | zgolj | o carju Aleksandru!« »Kaj pa je vendar zagrešil | A |
zapravljati očetno premoženje, so imeli tiste dni | zgolj | čistokrvni aristokrati, in vlada je tudi v Ljubljani | A |
stvar lepša videti, pravijo, da obožuje v njem | zgolj | le velikega avstrijskega državnika!« »No, vidite | A |
moramo iz očetove koče, pojdimo dalje in ne | zgolj | do nemškega Zagreba!Kaj veš ti o slovanstvu | A |
življenja so mi le pravljica, so mi le sanje, so mi | zgolj | fantom!In to je nekaj, gospod Lesovéj! | A |
od doma poštenega očeta ‒ sta bili kar v hipu | zgolj | ponižnost in postrežljivost. Ciganka se je sladkala | A |
nisem vedel, da je naša presveta vera čista in | zgolj | čista ljubezen: če imaš torej kake dvome, odloči | A |
pehala vkreber na zeleni vrh. Z nama so bili | zgolj | lovci kmetskega rodu, vsi bolj slabi gospodarji | A |
Bog zna, kakšna mrhovina je to!l m | Zgolj | ošabnost, vaša milost,l odgovori sluga ponižno | A |
niti pri odhodu. Za svojo vero je živel ter bil | zgolj | orodje v rokah vsemogočnega Boga; danes še pri | A |
nobena! To, kar živi dandanes, to so smeti, | zgolj | smeti.Reza pa vam je bila zlato in vsakdo se | A |
proti Trati sem tako rekoč plaval in bilo me je | zgolj | veselje.Malokdaj sem pisal domov in svojega | A |
govorila o tem in ónem. Saj veš, kako je težko, če | zgolj | ženske gospodinjijo pri hiši!Rekla mi je, da | A |
svojo modrost. In otročaji, ti pa so kar zijali | zgolj | od strmenja.In to po vsi pravici! | A |
oboroženih s sulico in ščitom, nekateri pa | zgolj | z opaljeno gorjačo ali s sekirico na dolgi palici | A |
pomaga, v besedi mu je ostati, pa če bi deževalo | zgolj | kamenje in goreče prekle.In tudi plačilo je | A |
je. Trlep sam, tak mogočnik, pa je bil hud že | zgolj | ob misli na uboj.Rodana, mnogovedna vešča, ki | A |
si moral dajati gradu! Še če si boš zaredil | zgolj | žabjih bolh, bo vsaka deseta morala biti meniška | A |
tak kratkovidec in verjameš, da bi prišli iz | zgolj | čistega prijateljstva do tebe, kar pojdi in | A |
zdajle še spomnim ne.« »To vse, draga moja, je | zgolj | dokaz, kako se vsi veselijo samostana.« Malo | A |
kar vzdihuje in ne ve več, da hodi po svetu, | zgolj | koprnenje ga je še!« »Oh, nikar no ... !« je obnemago | A |
dobro in cenó nihče nikjer več nič ne dobó, | zgolj | pri meni zmerom, ponoči in podnevi, pozimi in | A |
Pa Hartvik ga je kar še gledal, gledal in ga | zgolj | z očmi drobil v prah.Hotimir se je zaničljivo | A |
opat ovrgel. »Razbor ne odceja vode, marveč je | zgolj | mrtva zemlja, ki malo rodi!« »To je pa res! | A |
ali bi še hodili pomagat, ali bi se oprijeli | zgolj | dela doma.« »Tako ste res brez delavcev.« | A |
Majnhalm je trčil ob krdelo Ogrov, ki se v obupu ni | zgolj | branilo, marveč je tudi napadalo.A Majnhalmovi | A |
Ta je bil prav dobre volje in je malo manj ko | zgolj | svoji vojni preudarnosti pripisoval zasluge | A |
medtem odstrigla lase v znamenje, da je postala | zgolj | moževa last in da se posihmal mora pokoriti | A |
da nam cesarski razženo zdaj zdaj. Pa to so | zgolj | neumne, brezbožne besede, kajne, pater opat | A |
»In vendar premalo. Včasih so | zgolj | samostani imeli spretno pero, zdaj pa nas že | A |
utolaženost in samozaupnost. In ni zdravil | zgolj | z zdravili, bolniku je marveč pomagal tudi z | A |
omotično spogledoval s prerokovano svobodo, » | zgolj | kamen jih je še, le pusta gadovina plaši, koder | A |
bili pripravljeni, da bi mu pomagali.« »E, | zgolj | dolžnost krščanskega usmiljenja, nič drugega | A |
Tako marsikdo vidi v tej skrivnostmi družbi | zgolj | dobrodelno ali zabavno nalogo.« »Z ilumina | A |
so ljudi naučili umnega kmetovanja, bi jim že | zgolj | za to šla velika hvala,« je Martin Kuralt, sin | A |
grdogledno, »ti bi nemara vendarle rad, da ga | zgolj | na tvoje besede udarim s kaznijo, kajne?« | A |
»slabo se je nama godilo, ves čas sva bila | zgolj | ob kruhu in vodi.« »Jojhata,« je poskočil | A |
iz nje ste, mati vam je.« »Že že, pa to so | zgolj | besede.Kaj ko bi vi napravili pisanje do cesarja | A |
vse tako prav razmotalo,« so Trlepa obletale | zgolj | spokorne, prav nič uporne misli: »Ampak čudno | A |
pa je tako velik gospod, da jih ima s seboj | zgolj | za čast?« »E, večji ko gospod je, manj | A |
nima!« je završalo med vsemi. »To je stvar | zgolj | naših višjih!« »Molčite, bratje,« je | A |
pevčka Matevžka je le tu, tam komu opomnil, | zgolj | hude stiške novice je zdaj bil poln povsod. | A |
nam je iti križem svet, ker smo tu menda pasti | zgolj | lenobo, a da ne bi česa svojega vzeli s seboj | A |
dekličevanje pregrešno ali kaj, ‒ o, ne zato, ampak | zgolj | iz ljubosumnosti, ker so se bale, da jim ne | A |
vdal in verjel, da je Ambrož v vinskosti in | zgolj | iz norčavosti prestregel Adelo. Gospodu Ambrožu | A |
je vprašal, da bi zvedel še kaj. »Dobrota | zgolj. | Usmilili so se in pod streho vzeli neko tlačanko | A |
moralo priti.« »Če ni tudi le-teh prignala | zgolj | vedečnost?« je drugi šepetal.»A marsikomu se | A |
plemič Ivan Semenič. Drugi gradovi, zgrajeni | zgolj | za varnost in obrambo so bili tesni, z majhnimi | A |
jaz nekoliko pokratkočasim.« Pa dolgočasje | zgolj | ga ni gnalo, le vedečen je bil kakor sraka, | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |