Preveliki telesni napor in notranje razburjenje sta mu znova odvzela zavest. Iz njegovih spenjenih ust se je prikrotovičilo stokanje, oči so se mu zavile, da je bila videti zgolj belina, čeljusti so se stisnile in telo mu je podrhtevalo kakor v tresavici. Lovrek je z vsemi močmi zadrževal odskakujoče truplo, da ni telebnilo na tla.