nova beseda iz Slovenije
toliko žrtvuje zanjo,« je rekla gospodinja, | zamišljeno | zroč preko lista na gospodarja. »Precej mu odpiši | A |
obenem. »Oj, to je dolga povest,« je dejal | zamišljeno | Ivan Gorec, spuščaje in odpihovaje smotkin dim | A |
majhno zeleno kapico na ogromni glavi. Gledal je | zamišljeno | v tla, oziroma na konce svoje obutve, kakor | A |
breg. »Prazen nočem iti domov,« je odgovoril | zamišljeno. | »Obvaruj mi jo sveti Štefan vsake nezgode!« | A |
Lepo je bilo, lepo!« Stanko je molčal in | zamišljeno | gledal predse.V mladi duši mu je pričenjalo | A |
Lenčka je zvesto posnemala mater, Jerajeva pa je | zamišljeno | strmela tja po daljni, beli cesti, ki jo je | A |
Anton je vzel trsko z zidca pri peči in se | zamišljeno | igral.Drobne šagice je ličkal od nje in jih | A |
ob osnike. Janez je stopal za vozom spočetka | zamišljeno, | nato se je zasmejal, prijel z obema rokama koprivec | A |
popoldne družina porazgubila, je hodil Janez | zamišljeno | po vrtu.Odtrgal si je tu in tam sad z drevesa | A |
delo. Lojza je kurila na ognjišču in gledala | zamišljeno | v plamene, dokler ni polglasno izrekla: »Slutila | A |
valovilo po mirnem cerkvenem zraku. Ljudje so | zamišljeno, | počasi prihajali iz cerkve.Povabljenci so se | A |
. / stran 41 . / Sam jezdi, brezskrbno in | zamišljeno. | Vedno bolj se bliža Iztoku. | A |
umolknil. Sedèl je Radovanu pri nogàh in gledal | zamišljeno | v ogenj. »Poj, Sloven!« Tunjuš je zatulil in | A |
roko. Nagne se do lepe dvorjanke Irene, ki je | zamišljeno | sedela blizu Teodore, in ji naroči, naj pozove | A |
žalosti ni mogla zapaziti Teodora. Sedela je | zamišljeno, | noben dovtip ji ni privabil smeha na lice, ustnice | A |
« | Zamišljeno, | z vero in dvomom, je ponovil Iztok zadnje besede | A |
prtič, ki ga je malo prej odvrgel, in si z njim | zamišljeno, | z neizprosnim pogledom ves čas uprtim v dekle | A |
Se ga je nalezel?« Mama je | zamišljeno | pogledala očeta, pomolčala je in rekla: | A |
Sedela je tik ob hladni jadrovini in na videz | zamišljeno | prisluškovala sunkom naliva, ki je tolkel ob | A |
morem si misliti, kaj ga je držalo pokonci,« je | zamišljeno | vzdihnil oče. Posumila sem, da se je | A |
razred osnovne šole. Helena se je ozrla nanj z | zamišljeno | odmaknjenim pogledom.Dobro je poznala sleherno | A |
Ozrla se je k Milošu. Ležé zraven nje jo je | zamišljeno | gledal. »Vesela sem bila moža v balonarju,« | A |
večkrat sprehajal z njo in jo metal v vodo, | zamišljeno | namuznil, kakor da o teh rečeh ve več, kot pa | A |
sem ti ožela noter.« Obstala pred posteljo in | zamišljeno | zrla nizdol na Veroniko.Kaj ji je vendar? | A |
vajenimi gibi je glavnik vlekla skozi lase in | zamišljeno | ogledovala Martinin hrbet.Nehote se je zasmejala | A |
ljubezen?« je rekla Veronika. »Ljubezen ...« je | zamišljeno | ponovila Martina.Pogledala je Veroniko. | A |
svoje suhe roke zabobnal po mizi. Teta Rozi je | zamišljeno | in nezaupljivo motrila Veroniko, ki jih je zapovrstjo | A |
je premalo, to je kot zakleto!« Rudi jo je | zamišljeno | pogledal. »To ti je najpreprostejša računica | A |
se je zlovoljno odpravil v bife. Stopal je | zamišljeno, | z dolgimi, obotavljivimi koraki, ki so se cesti | A |
v nizkem bifeju. Čez čas je pospravil blok, | zamišljeno | shranil očala in se z robcem temeljito obrisal | A |
je rekel, vzel kravato iz ženinih rok in jo | zamišljeno | podržal. »To sem pa včasih rad nosil,« je rekel | A |
IV. Z | zamišljeno | počasnostjo se je tisto noč vračal učitelj Urbančič | A |
pritajenimi koraki priplazila za Lovrekov hrbet in ga, | zamišljeno | zročega v dolino, z glasnim krikom iznenadila | A |
Torej tako je s teboj, dečko!« je menil grof | zamišljeno | in se spet obrnil k Lovreku. »Kako naj ti zdaj | A |
in vedno ta človek!« je zašepetal deček in se | zamišljeno | ozrl v bajno razsvetljeno rojstno hišo, iz katere | A |
prosil nadaljnjih odredb. Grof je dolgo časa | zamišljeno | strmel v črni požiralnik, kamor se je z grmečim | A |
spremljevalčeve misli povsem drugje, je utihnil in | zamišljeno | korakal naprej. »Z lekarnarjevo Vido | A |
slepa in nevedna izvrševalca višjih ukazov. | Zamišljeno | je zrl za njima.Njunega obiska se ni prestrašil | A |
na pleten naslonjač, je podremaval ali pa se | zamišljeno | razgledaval po ozeleneli in razcveteli dolini | A |
starca s kopo vprašanj. Lovrek ju je nekaj časa | zamišljeno | opazoval in nato stopil na balkon, kjer se je | A |
vihra po zraku, oči strmé proti nebu idealno, | zamišljeno; | desnica se dvigne, zaplava v prelepi voluti | A |
mokre oči so se razširile in gledale globoko in | zamišljeno | tja daleč ... daleč ... tja za onimi odpalimi atomi | A |
posteljama; obraz ji je gorel, oči so gledale | zamišljeno. | Lojzka se je ozrla nanjo in zamežikala | A |
potne trepalnice; gledale so raztreseno in | zamišljeno. | Nekaj raztresenega in zamišljenega je leglo na | A |
rdeče, vlažne in skoro prepolne; očí so gledale | zamišljeno | in neodkritosrčno. Kadar je bila Pavla zvečer | A |
čistejša in svetlejša; rjave oči so tiho in | zamišljeno | gledale na jezero. Stal je na pragu verande | A |
ni bilo več. Matilda je gledala zlovoljno in | zamišljeno; | suho učiteljico ob Kačurjevi strani je zabaval | A |
grba je med obrvmi, rjave in rosne oči gledajo | zamišljeno. | Ni strogosti na obrazu, mirna, vdana milina je | A |
je strah ...“ Njegove oči so gledale sanjavo, | zamišljeno | kakor poletna noč.Govoril je in njegova desnica | A |
njegovem obrazu, časih je strnil obrvi in je gledal | zamišljeno. | Govorila sta o čem navadnem, samo da sta govorila | A |
se sklanjali čez mizo in so gledali resno in | zamišljeno; | razgovor je bil izpočetka tih in miren, nekaj | A |
toda v družbi ni bilo veselja, vsi so gledali | zamišljeno | - sosed je poznal bolečino sosedovo in molčali | A |
čižmice. Tako sem te slikal, ti pa si gledala | zamišljeno | z velikimi očmi,naravnost name si gledala in | A |
babnicami? Baron Peter je pogledal srepo in | zamišljeno. | - Zakaj da ne sedim doma? | A |
Njene oči so bile izpremenjene; gledale so | zamišljeno, | a obenem je bilo v njih nekaj samozavestnega | A |
težkimi koraki in zaspanim obrazom; ozrl se je | zamišljeno | in nezadovoljno ter se umaknil v stran ... | A |
globoka guba; oči . / . / stran 10 . / so gledale | zamišljeno, | skoro jezno, ustnice so se stisnile in so se | A |
ostal za vselej, grenak in bled; oči so gledale | zamišljeno, | bile so vdane in mirne, kakor v temno globočino | A |
bojevito je gledal župan, sodnik bolj mirno in | zamišljeno. | Sodnik je imel brke in dolgo, častito brado | A |
zvonec preslišala. Mati Silvija se je bila | zamišljeno | nekam zagledala.Kot učiteljici zgodovine ji | A |
vsesale v rdeče pege na njenem licu. Nekam | zamišljeno | je rekla: »Da, naša najboljša učiteljica ste | A |
in trudno. Molila je zbrano in vendar nekam | zamišljeno, | molila vneto in vendar v močnem občutju tistih | A |
čezenj. Tomaž pa je odšel proti vasi in nekam | zamišljeno | žvižgal robato pesem pred se. | A |
vse pravice.« »Cepoli,« je ponovil trpko in | zamišljeno | vikar. »Fantu pa ne bodi prestrog,« je menil | A |
Edmonda Zucca ne pozna nihče.« | Zamišljeno | si je segel v suknjo in obstal. »Ali ste kaj | A |
Za trenutek. Ko je zagledal skrbljivo, vedno | zamišljeno | lice svojega mlajšega brata z Roč, so mu sinile | A |
zamislil v bridko besedo in njen tolažilni smisel. | Zamišljeno | je govoril: »Si forte sit spes.« * Bonum est | A |
niso bili tam gori. »Hm, predlog ni slab...« je | zamišljeno | prikimala tovarišica Neva.»Na Veliki planini | A |
krájino pred sabo. Belo roko si je položila na | zamišljeno | čelo in dolgo časa je premišljala. »Mislim in | A |
ki jih še zdaj opazujete na podobah njenih. | Zamišljeno | je gledala na modro nebo, kjer so se okrog sonca | A |
otroku ‒ »no, vidite, čemu se torej ne ženite?« | Zamišljeno | je dostavila: »To vam je bil Gregor Lesovéj | A |
Grofica Eliza pa ni odgovorila ničesar. | Zamišljeno | je trgala list za listom na leskovem grmu, ki | A |
Nekako zase je sedel na svojem mestu ter zrl | zamišljeno | predse.Le tu in tam je nekoliko pil iz svoje | A |
Nekam turobno je bilo danes tam. Živali so | zamišljeno | bolščale v obiskovalce, se nekulturno pačile | A |
se vrnili v rodni kraj. Sovaščani so si nas | zamišljeno | ogledovali, nas merili, testirali, si zapisovali | A |
domov, če smeš!« si je mislil lovec Grizli in | zamišljeno | obračal kuštravo glavo na levo in desno, prav | A |
zadregi mencal in čakal, kaj bo rekel pater, ki je | zamišljeno | molčal. »Da, škodilo bi mu,« je ta naposled | A |
Pa to je menda ni motilo prav nič. | Zamišljeno | je gledala nemirnega ščinkavca, ki se je glasno | A |
razlezla, gospod Boštjan in Janez sta s Komarjem | zamišljeno | šla proti Turjaški palači. »Škoda, gospode z | A |
cerkev, bilo je ura 4 popoldne, in tako srčno in | zamišljeno | moli, da ne opazi duhovnov, kateri ravno po | A |
Jezerno Rožo bi si vzel Karp. Nak in nak! | Zamišljeno | je sedel Ostrorogi v pozibavajočem se drevaku | A |
Tiii ‒?« Brkati se je obrnil in | zamišljeno | stopal po poševnem pristajnem mostu nazaj na | A |
časov.« . / . / stran 65 . / »Mlada leta,« je | zamišljeno | pristavila Sinjeoka. Spet so zamahnila vesla | A |
Zakrožil je, si z višine ogledal temni šotor in | zamišljeno | žensko na skali in odletel prek grebena naprej | A |
ognjih na onostranskem bregu Savinega pritoka. | Zamišljeno | je zrl za svetlikajočimi se valovi, ki so od | A |
zvedavosti. Če jo je človek gledal, je sodil, da | zamišljeno | vrezuje okraske v otrdel ilovnat vrč.V resnici | A |
njim sedeče mladenke. Tudi Lipa je molčala in | zamišljeno | povešala glavo. Luna se je skrila za oblake | A |
Pa si je premislil. Samo | zamišljeno | je pljunil čez ograjo v jezero: »V čreva jim | A |
»Taka je postava.« Ovca je | zamišljeno | prikimala. »Je. | A |
potuhnjeno ustni. »A-ah, tako!?« šepne kobilar ter | zamišljeno | gleda k tlom. »Pravil mi je tudi, da pride celo | A |
misliš, ali ni to mogoče?« »Skoro!« pritrdi oni | zamišljeno. | »In tako se lahko zgodi, da vas vse lepega večera | A |
počasno in polagoma vleče dim iz dolgocevne pipe. | Zamišljeno | opazuje zdaj čebele, ki so že dokončale svojo | A |
grmovjem podrastlih. Ko je profesor tu mimo šel, | zamišljeno | v tla gledaje, stopi mu ženska nasproti; Pavlina | A |
šetal počasi ob vrbah in rakitah pri potoku. | Zamišljeno | je gledal pod noge, v roki pa vrtel črno, uglajeno | A |
straži za zidom na pokopališču svojemu sosedu, | zamišljeno | sedečemu. »Res,« odgovori le-ta, »prijatelj | A |
so se pogovarjali iz cerkve grede. Jernej je | zamišljeno | poslušal, nekajkrat vmes povprašal in obmolknil | A |
je učil Jok svojega Hrusta. Pod Skavalico je | zamišljeno | postopal za Planjavčevim tropom Mežkov Joža | A |
je ona njegovo dekle in on njen fant, bi bil | zamišljeno | sklonil glavo in šel proti domu po strmi krniški | A |
ata plačal.« »Volkuna so strgali volkovi,« je | zamišljeno | ponovil Marko za Ančko in ji pokazal gradanico | A |
psi in pokali biči. Podlipnikova Ančka pa je | zamišljeno | sedla k mizi v kuhinji.Pa je stopila k njej | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |