nova beseda iz Slovenije
To mora biti res lepo!« reče ona polglasno in | zamišljeno. | »Da, kako poje pač vaš pesnik? | A |
pobrskal s palico po listju kraj steze ter | zamišljeno | zrl predse. »Naj velja, kar hoče!« dejal je | A |
Se li spominjaš?« »Spominjam!« odkimal je | zamišljeno | sodnik. »In glej, prijatelj, razloček med nama | A |
Najin součenec je!« Pri tem pa je nekam | zamišljeno | vžigal smotko, ki mu je ugasnila v zadnji minuti | A |
graščak sedaj še enkrat polglasno in pogleda | zamišljeno | okoli sebe. »No, torej pa - odrinimo!« | A |
Kako hiti čas!« Oba sta | zamišljeno | molčala nekoliko trenutkov. »Čudno, | A |
stopila pa je k možu, ki je sedel za mizo in | zamišljeno | pušil tobak iz kratke pipe, ter vprašala. »Pa | A |
žvenketali cekini po tleh. »Bergov denar!« siknil je | zamišljeno | med zobmi. Vrgel se je na posteljo ter potisnil | A |
vendar enkrat!« vzdihnila je mlada žena ter | zamišljeno, | a z gorečim očesom zrla iznad altane. Sama ni | A |
sedeči, iz vrta nam tudi že znani, ki se je | zamišljeno | igrala z nitko barvane volne, katera je pripadala | A |
svoj bič in odide. »Ne kraljici!« dejal je | zamišljeno | Vinko, ko je zaprl baron vrata za seboj; počasi | A |
posebnega veselja urno hoditi, nego je počasi in | zamišljeno | stopala. »Kako počasi gredo,« pravi Veronika | A |
drugi podobna.« »Da, da, očeta in mater!« reče | zamišljeno | in potihoma baronica, »jaz ju nimam!« »Tudi | A |
nalogi. Znal je zanimati malobesedno, nekaj | zamišljeno, | nekaj razmišljeno nevesto, pa tudi zamerljivo | A |
zagovornik, prileten mož v navadni črni obleki; | zamišljeno | zre sedaj na obtožno klop med seboj in porotniki | A |
sta počasi vlekla škripajoči voz, za njima je | zamišljeno | racal oče.Pred njim je stopal sin trdo in zravnano | A |
Zalika in Almira na straži. Obedve sta molčali | zamišljeno. | Naposled je vzdramila Almira svojo tovarišico | A |
mladem, neizkušenem srcu! Ko jo vidi gospa tako | zamišljeno, | prime ji z obema rokama glavo, pritisne si jo | A |
in sploh je prav rad v cerkev hodil in jako | zamišljeno | molil.Ljudje mu niso rekli drugače ko Golobov | A |
strmem potu navzgor. Pehta je molčala in je | zamišljeno | gledala v tla.Pa tudi Kekec je molčal, ker se | A |
so se režali in tolkli po kolenih, drugi so | zamišljeno | zrli v brhki dekleti.V sobo je pridrvela Francijeva | A |
poznanstva, brez velikih besed, brez obljub.’ | Zamišljeno | je gledal v dolino, kjer je ležala med sadnim | A |
izvemo.« »Dosti je to: sto enajst Nemcev,« je | zamišljeno | rekel Podržaj.»Ali jih le ni nekaj manj? | A |
Sicer pa smo budni.« Podržaj je | zamišljeno | povedal: »V vojski sovražnika ne smeš podcenjevati | A |
Pogledala bo skozi okno na vreme. | Zamišljeno | se bo ozrla v gozd in sama sebi zašepetala: | A |
poznajo na Pivškem nekaj ljudi.« »Že, že,« je | zamišljeno | odvrnil Korle, »že, že, če smo pametni, je treba | A |
pozna.« »Hm, ti so vsi trije prijatelji,« je | zamišljeno | zamrmral Jože. »Če so moji znanci, so prijatelji | A |
neke senožeti samoten italijanski financar. | Zamišljeno | gleda na zvezde in misli na jug in dekle v Bergamu | A |
Hm, stari pa koše plete.« »Tako?« je | zamišljeno | vprašal graničar Jovo in pazljivo zrl v neprespani | A |
Materi ni všeč, ker je pravoslavne vere,« je | zamišljeno | rekla Kristina. Stari je zamahnil z roko in | A |
kristjanka je,« je mirno odgovorila Dana in | zamišljeno | gledala Marka, ki je kadil cigareto za cigareto | A |
imela energičnega očeta kot pretiho in vedno | zamišljeno | mater.Edino tetam je večkrat rekla, da imajo | A |
Deset sem jih že vprašal, pa si ne upajo,« je | zamišljeno | dejal trgovec. »To bo lahko. | A |
in otrkal pepel iz pipice. Župnik Andrej je | zamišljeno | hodil po sobi.Naenkrat se je ustavil pred sliko | A |
oblastjo; za duše ljudstva se nihče ne meni« | Zamišljeno | je nadaljeval Juri svojo pot. »Morda je pa to | A |
in gledala srepo predse v tla, Rovan pa se je | zamišljeno | igral s svojim širokim klobukom. Končno | A |
tla, pa se ne upa prijeti za meč.« Opat je | zamišljeno | povesil glavo, Margareta pa je po kratkem molku | A |
ter mu ponudila roko. »Praporščak - hm« je | zamišljeno | menil Matija »dolgo ne bom več.Mene to več ne | A |
je odšel moško in ponosno, France trudno in | zamišljeno. | Gregor je neprenehoma slinil ustne z jezikom | A |
in ne jokaj!« ‒ je rekel nalahko in začudeno | zamišljeno. | Tudi tam sredi prostranega pašnika je klečala | A |
doma je hodil po stranskih poteh prav počasi in | zamišljeno. | Misli so mu začele plesati po glavi kakor po | A |
in vilice. Seže po kozarcu in pije počasi, | zamišljeno, | pogledujoč po strani dekleta, ki hlastno jé | A |
spet mogoče videti, z molkom v roki, sklonjeno, | zamišljeno. | Nima nikogar več razen moža v grobu. | A |
ji potegne predpasnik iz rok. »Da, da,« kima | zamišljeno | sin, sede za mizo in gleda debele naslove po | A |
Z Bogom!« Kipar je odšel | zamišljeno | iz sobe, prišel čez nekaj časa zopet nazaj, | A |
je umrl. Zapušča ‒« »Tako, tako ‒« je dejal | zamišljeno | Pušnik in se oprijel besede »zapušča«.»Kaj to | A |
Tajnik je vzel v roke županovo pisanje, gledal | zamišljeno | vanj in pričel kimati. »Moral bi bil jaz, moral | A |
mislim,« - je pričela Marijanka vnovič in nekako | zamišljeno | - »mislim, da ni tako.Ciganka Katra je šla svojo | A |
naslednji. Nobenega voznega reda ni, je rekla | zamišljeno | in gledala skozi razsvetljeno steklo. | A |
dala ime tej lepotici ali ne?« »Lepotici?« | zamišljeno | reče Raf in začne nenadoma povezovati: lepotica | A |
Ljudje pa so bili samo figuranti. | Zamišljeno | Sumar vstane in se odpravi v umivalni kot.Pod | A |
treba najti les in v lesu črva.« »To vsekakor,« | zamišljeno | pritrdi Raf in pogleduje Evo. Zazrta je skozi | A |
se nasmehne Uri. »Po Evinem času je večer,« | zamišljeno | reče Raf. »Prav. | A |
huje je.« »Potem je tebi, vodja, zelo hudo,« | zamišljeno | reče Sumar. »Morda, morda mi je res hudo. | A |
Veliko več ve o svetu in njegovi ureditvi. | Zamišljeno | stopa Sumar po javnem prehodu proti svojemu | A |
nismo nikoli bili zunaj.« »Prav imaš, Uri,« | zamišljeno | reče Eva, »zunaj pa res nismo bili.« »Sicer | A |
Sanjalo se mi je o noči pred zamrznitvijo,« | zamišljeno | reče Iksia in še vedno gladi vrtnice.»Bila sem | A |
se mi, da sva bila prej nekje drugje, oče,« | zamišljeno | reče. »Kadar si tu, si ne beli glave ali si | A |
pomagaš.« »Ne morem, nihče ti ne more pomagati,« | zamišljeno | reče Iksia.»Sam moraš iskati Boga in on bo našel | A |
vse počasi, samo čas ne.« »Saj, staramo se,« | zamišljeno | reče Iksia in se spet zagleda v oblake. »Lahko | A |
« »Prepametno govoriš, moj palček,« | zamišljeno | odvrne Iksia. »Pojdiva zdaj še k Liri.« Žaro | A |
« »Kaj vem,« | zamišljeno | odvrne Angel.»Morda ni bilo nikoli nobene druge | A |
sem te iskal.« »Nisi znal premakniti osi,« je | zamišljeno | rekla in njeni prsti so potovali po mojih ramenih | A |
njene ustnice premaknile. »Oddaljujeva se,« je | zamišljeno | rekla.»Zdaj bova morala spet govoriti.« | A |
V tem je pomota.« Pobožala me je po čelu in | zamišljeno | pomolčala.»Jurij, menda si zelo želiš potomca | A |
do vas,« rečem. »Metod mi je nekaj pravil,« | zamišljeno | nadaljuje Isi in začne počasi hoditi po parku | A |
mrzlično preračunava. »Morda imaš prav,« naposled | zamišljeno | reče in si nekaj zapisuje na skico, ki jo je | A |
z njo? »V Dajli sem večkrat mislila nate,« | zamišljeno | reče Ana.»Pisala bi ti, če bi vedela, kje si | A |
odnesla iz bivalnika v zunanje zbiralnike. | Zamišljeno | je gledala Reja za njo.Kaj ji je danes? | A |
je prestrašeno rekla Gaja. »Morda res,« je | zamišljeno | odvrnil oče.»V bivalniku so polne baterije. | A |
. / . / stran 136 . / »To ne bo mogoče,« | zamišljeno | reče.»Ostanki so pomešani. | A |
premočeno otiračo v uničevalnik. »Pekel in nebesa,« | zamišljeno | razglablja Rod.»Bili so na robu odkritja pozimatskeg | A |
To je torej tvoja mati.« »Mam,« | zamišljeno | reče Ksena. »Dobro, dobro si se spomnila. | A |
priden.« »Ne vem, kako bo,« je rekel boter | zamišljeno. | »Letos jih imam že dvanajst.« | A |
sončnih dneh posedal na stopnicah pred kapelo in | zamišljeno | pljuval predse.Znal je seveda še veliko drugega | A |
pametnega. S prstom je zarisal po tleh in se | zamišljeno | zagledal predse. Tako si nisem mogel kaj, da | A |
začela verjeti, da se res sprehajaš po času,« je | zamišljeno | rekla Jarima. Vsi Trapanci po vrsti so strastno | A |
svetu delam na inštitutu za časogibnost,« je | zamišljeno | rekel.»Potujem skozi čas, a ga še vedno do konca | A |
Vanijem Crkanjom lezel na trapansko sveto goro. | Zamišljeno | je stopal in obenem tehtal besedo in korak, | A |
je bočilo zvezdnato nebo. »Sam ne vem,« je | zamišljeno | odvrnil in še vedno ni mogel preboleti, da je | A |
. / . / stran 160 . / »Venec za Vido,« je | zamišljeno | dejal časopotnik. »Še vedno zaljubljen?« | A |
lahko dobim tvojega otroka?« »Ne vem, Vida,« je | zamišljeno | vzdihnil.»Vsa pravila časopotništva zanemarjam | A |
pristali ali ne.« »Lep razgled imate, doktor,« je | zamišljeno | dejala stara gospa in se mimo njega zazrla skozi | A |
postalo življenja grob ... « Umra je umolknila in se | zamišljeno | zagledala skozi kristalovino v večerno zarjo | A |
gledal v prazen kot ali proti stropu in se držal | zamišljeno, | sanjavo, obenem pa ponosno in vzvišeno, kakor | A |
marsičem, kmetovati pa znajo presneto slabo!« | Zamišljeno | se je prijel za nos, se obrnil dvakrat naokoli | A |
Zadnja noč v Vranduku ... « si je rekel in zrl | zamišljeno | skozi odprto okno.Na mračno sinjem obnebju so | A |
Ker je bilo temno, me ni videla. Počasi, glavo | zamišljeno | proti tlom držeč, mi je prihajala nasproti vedno | A |
trgu dovolj.« »Dvorec ima več vodnjakov,« je | zamišljeno | nadaljeval Ignacij, »mojster-kamnosek bo moral | A |
matere narave?« Vendar je delovala nekoliko | zamišljeno, | raztreseno in nisem vedela, kako naj si to razlagam | A |
vprašal, kako mu stvar ugaja. Veliki pisatelj je | zamišljeno | dejal: »Zunaj mora strašno deževati.« »Zakaj | A |
knjigarnar ga vljudno vpraša, kaj želi. Kant ga | zamišljeno | pogleda in pravi: »Glejte, popolnoma sem pozabil | A |
delal August Senoa. Tedaj je mladi domišljavec | zamišljeno | dejal: »Bogve, kaj bo pisalo po moji smrti na | A |
niste vedeli, da je umrla?« Neki Irec si je | zamišljeno | ogledoval nenavadno visoke sobe v gradu Kensingtonu | A |
pred seboj in zatopljeni v globoko sanjarjenje. | Zamišljeno | poslušajo žalostne napeve o nesreči mlade deklice | A |
Molče. | Zamišljeno | zroča v mojega otroka. Po stopnicah se mi maje | A |
dnevno knjigo, ji pomolil novo nakaznico ter nato | zamišljeno | zrl proti vratom.Ona je odhajajoč gledala postrani | A |
tiho ugašal rdečkast somrak. Od goré pa se je | zamišljeno | približevala mehka senca.Potem pa se je sonce | A |
gledal tja, kamor je zahajalo sonce. Mirno, | zamišljeno | je gledal. ‒Kamenček pa le vzemi, ‒ je rekel | A |
živel mlad človek, ki ni bil zdrave pameti. | Zamišljeno | je hodil okrog, z nikomer ni govoril, za no | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |