zame (801-900)

kaj razjasniti.« »Ali ni to čudno in žalostno	zame,	ki nimam nobenega človeka razen očeta, da me	A
dal vam bom vsa pisanja v roke.« »Dobri ste	zame	kot drugi oče, zaupam vam brez vsega in vam	A
»To je tvoja rojstna hiša! Tam si se rodila	zame,	zame se razcvela, tam sem čul tvojo prvo sladko	A
je tvoja rojstna hiša! Tam si se rodila zame,	zame	se razcvela, tam sem čul tvojo prvo sladko besedo	A
Glejte, glejte! Bog zna, ali tudi cesar vé	zame	ali ne? Kakšen je neki cesar?	A
storil ničesar in spodili ste ga z grdo! Ah,	zame	ne bote dobili nobenega in, ko bi ga tudi, jaz	A
nazaj ne grem. Jaz si ne bom prosil, nihče ne bo	zame	prosil, tudi vi ne.Ne vzame me niti ne grem	A
on mi je dostikrat pomagal, ko ni nihče vedel	zame.	On bi bil tudi pismo spravil, ko bi se bilo primerilo	A
Ne zamerite. Tačas je bil tak dan	zame.	Jaz sem bolna.	A
pa ni pošten pripomoček in jaz nečem, da bi	zame	z njim delali. Pustite.	A
sem vendarle popolnoma mrtev. Zdajci se začne	zame	čas, ko sem brez dela bil, stradal in glad trpeti	A
povesti v očitni svet porinil, ne vem, kaj bo	zame.	Pa naj bo, kakor hoče, odkrižam se strahu, ne	A
kam dalje morda. Če se več ne vidiva, moli	zame,	jaz bom pa zate,« pravi France in si solzo obriše	A
ampak misli: da bi te, tudi staro življenje je	zame	in še za koga več vred no ko tri mošnje; udere	A
in mu dejal: »Prijatelj moj, danes morate vi	zame	nekaj darovati.« »Ničesar vam ne bi mogel odreči	A
se vé, jaz moram iti ž njimi. Sramota bi bila	zame,	da ne bi šel.« »Ti greš?« čudé se vpraša Peter	A
Saj vidiš, ako mi njega Bog vzame, da tudi	zame	ni nobenega veselja več na tem svetu in da ž	A
poklicati, jaz bi mu nekaj povedal na uho in on bo	zame	prosil, da me ne obesite; vam pa nič ne zaupam	A
. / obešen! Ko se Kozjak zbrihta, prosil bo	zame	in za mojo staro kožo.« »Pridemo ti že do zoba	A
brat bode umrl, cigana bodo za njim poslali in	zame	vse dobro!Kakor pa slišim, ti je brat okreval	A
ki bi bil moja sreča, ki te je Bog ustvaril	zame,	a peklenska volja te mi je prekasno pokazala	A
»Ne kolni Boga!« prosi župnik. »Ne boj se	zame.	Poginem ne prej, preden ne kaznujem obeh.	A
najpremožnejši v vasi. Tako sem vedel, da misli mož	zame	skrbeti in lahko bi bil do današnjega dne imel	A
sprla za vselej. Ta dan je bil sovražen dan	zame.	Najprvo sem si zaradi njega sovražnike naredil	A
nje sem postal hudodelec, zaradi nje, ki je	zame	ni več.Biriči me bodo pojali kakor divjo zver	A
znanje storil, ko bi le vedel, da bo tamkaj bolje	zame.	«	A
razkažem. Plačo boš dal pa kakor druga leta, samo	zame.	« »Prav.	A
za tretjineka.« »Ni velik Blažnikov trop, pa	zame	bo dovolj, ki sem sam in imam še mladega in	A
mama, z življenjem, ne z besedo učila. Tudi	zame	raste na Zavrhu v vsakem grmu krajcar.« »In	A
Drugega mi pa tudi nikar ne vsiljujte. Pa če pride	zame	vprašat sam španski kraljevič.« Mama je sedaj	A
očnico za ruto na prsih in skoro vzdihnila: »	Zame	ni bilo lepo na rovtih.Pojdiva!« »Ančka!«	A
prav. Nazadnje če se Marko nič več ne zmeni	zame.	Naj pa sam sebi pripiše.	A
Zvest prijatelj mi je bil, življenje je dal	zame.	Pa tudi vaš Koca kaže, da bo dober pes.	A
Bog zajca ustvaril, ustvaril ga je ravno tako	zame	kakor za graščaka.Drva rastó na božji zemlji	A
poslušal, ki te je napak učil?« »Prositi ni treba	zame.	« »Mora se, mora.	A
Ko bi tega ne bilo, če bi že prav prosili	zame,	zdaj je zastonj in nepotrebno.Nočem milosti	A
njen. Glej, škoda, da nisi že prej ti snubil	zame,	« pravi smejé se Kosoman. Peter odkima in pravi	A
zaničljiv nasmeh. »Jaz nisem hotel, da bi kdo drug	zame	pri vas govoril...« začne Štefan dalje.Smrekar	A
kakor pravi pregovor; moji starši pa niso radi	zame	denarjev trosili. Zato sem moral še v tretji	A
pet kokoši in dve vreči moke. »To je dobro	zame,	« pravim, denem vse to na enega konja, na drugega	A
prišlo od okrajnega predstojnika bližnje gosposke	zame	privoljenje, da smem po svoji volji potovati	A
srce zasadila ko puščica. Ali ni to žalostno	zame,	da ti ne smem v krasne črne oči pogledati, da	A
zadovoljnost, ker do tedaj se ni bil nikdar zmenil	zame	in me je menda le pipa v njegovih očeh tako	A
aktu, ki nima za nikogar vrednosti, nego samo ‒	zame	‒ in zame samo zato, da narišem to drobno sliko	A
za nikogar vrednosti, nego samo ‒ zame ‒ in	zame	samo zato, da narišem to drobno sliko. Le-ta	A
sem, da se bode obrnilo vse k sreči zate in	zame,	pa kako grozno se je vse preobrnilo v zlo.Sinoči	A
sem, da ti bom povrnila, kar si moral trpeti	zame,	da te bom maščevala nad ‒ onim!In sedaj sem	A
zadovoljnost, ker do tedaj se ni bil nikdar zmenil	zame	in me je menda le pipa v njegovih očeh tako	A
bil šel, ne vem kam. Takega moža ne bo več,	zame	ne.« »Ali ste tu iz obližja doma, da ste k mojemu	A
besede nekoliko osupnile. »Torej je ta šopek	zame,	baronica?Dajte mi ga, prosim.«	A
smeši tega, kar si danes slučajno videl, zares,	zame	jako neljub slučaj. Prav mi je, da si vsaj le	A
vsaj le ti bil priča, bolj neugodno in morda	zame	nesreča bi bila, ako bi bil kdo drug tako naletel	A
imam take oči; pojdi, pojdi, ti preveč skrbiš	zame,	« laska se baronica in poljubi še enkrat staro	A
človeka ni na svetu, ki bi jih bil kdaj točil	zame,	to vem.Ti si jih!	A
Potem pozvoni slugi. »Popoldne naj bode voz	zame	pripravljen!« naroči vstopivšemu. »Izpolnil	A
Torej tudi ne moreš preceniti, koliko je	zame	vredno spanje, bodisi kratko: pretrgljaj večnosti	A
»Nikar, gospod! Ta ura je	zame	predragocena.Če dovolite, meni se spodobi samo	A
talarjem in nunsko pečo marsikatero srce gori	zame,	ko pošiljajo usta molitve k nebu; vendar ‒ saj	A
sleparstvo in najbolj bedasta strast delujeta složno	zame,	ne da bi mi trebalo vabiti ali nastavljati mrež	A
učen čudak kemik in alkimist. Ta se je zanimal	zame,	dal me poklicati predse, izprašal me, kaj vem	A
danes govoril z njo. Ona sameva doma, v skrbeh	zame	in za svojo bodočnost, jaz pa se trapim in radujem	A
»Žal mi je, da se morava raziti. Vi poznate	zame	slovenščine premalo. Jaz nisem prišel od južnih	A
prirodoslovec, kakor je bil vaš tovariš Rudovar.	Zame,	kakor jezikoslovca, pa bi ne zadoščalo, kar	A
pogledu sem bral osup, žal in jad. To je bil pekel	zame!	« »Nehajte, gospod!« zakliče Samorad za mizo	A
draga Cvetana?« vpraša polglasno. »Saj ni	zame	na vsi čihrni zemlji varnega prostorčka!« Toliko	A
naj dostavim, da je bila postelja mehka in	zame	dosti dolga, česar sem se telesno prepričal	A
vedeli, da sem mu nekoč natvezel burko, ki je	zame	izšla prav sramotno.O beraču Cvajarčku nisem	A
nevarnem mestu, in povem vam, da je to vprašanje	zame	hujše nego za vprašalca.Tedaj naredim, kakor	A
gazda ga mirno posvari: »Ne boj se mene ali	zame!	Do nocoj mi je pamet trapil neki berač Cvajarček	A
obljubil, kar je obetal meni pred štirimi leti.	Zame	v tej blagi niši ni bilo več mesta.To sem previdel	A
kot hlapec; povem vam pa, hlapčevanje se je	zame	nehalo.Pojdem pa od hiše!«	A
bila moja, tudi jaz bi rad zemljo, ki bi rodila	zame.	«Lovrač ni bil več trd; glas mu je bil mehák	A
bi se rad zavlekel v kakšno bajto, Gonte so	zame	previsoko.« »To je pa res.	A
sem sam zapodil. Jera, če si pri Bogu, prosi	zame.	Nič več nisem Lovrač, izruvana smreka sem, ki	A
povsod zija za menoj. Ne vem, zakaj se tako boji	zame.	Včasih me kar po pet minut gleda, kot bi me	A
»Kaj sem obsojen na večno nesrečo, kaj ni	zame	izhoda?« mu je plahutalo v duši.Pogreznil se	A
menoj! Z Milko bo še mogoče kaj, vsi drugi so pa	zame	pokopani.Jera, zakaj si morala umreti, da sem	A
moram končati to reč, nihče se ne bo zmenil	zame.	Ves teden me že ni bilo na spregled, ljudje so	A
Zatrjevala si je: »Saj ni slab! Kako skrbi	zame!	« »Ni zdravo, da tako garaš.	A
držiš, Mirko? Saj tako vem, da ne maraš več	zame.	Edino upanje, katero sem gojila do danes v svojem	A
da me ljubiš iz vsega srca. Zdaj vem, da ni	zame	boljšega dekleta od tebe in da ni zvestejše	A
radosti in veselja solze v očeh. »Danes je	zame	najsrečnejši dan v mojem življenju,« jame po	A
velik plen in bogato žetev za mojega carja,	zame	in moje vojake v tej dolini.Ali o tem ni sluha	A
sta že v rovu in korakata proti taboru. Tudi	zame	je čas, da grem.« In šla je.	A
moreš, v roko pa vzemi tale zavitek! V njem je	zame	obleka, kakršno nosijo turški trgovci, in tudi	A
milost doma stesanih cerastih sanj je bila	zame	kot mračna mora ... Ko so vstopali v čakalnico	A
lučem, ki so vžgale nemir, ki so zatrepetale	zame,	ker sem drzno naravnal cilj. VID Skoraj mrak	A
blaga duša; kako prijazen je z mano, kako skrbi	zame;	brat ne more lepše ravnati s svojo sestro; rada	A
priložnosti; skoraj se odtegnem; ta kraj ni	zame.	‒ Ali kje je Brutus?	A
ne zabiš svoje uboge sestre, da skrbiš tudi	zame,	ki mi je prisojeno, da ostanem samica vse svoje	A
še dalje nadlegovala; toliko ste že storili	zame!	« »Kakor se vam zdi; samo to bi vas prosil, da	A
»moj želodec ni vajen take hrane.« »Torej	zame	ste vse to nakupili; samo zame ste vstali tako	A
hrane.« »Torej zame ste vse to nakupili; samo	zame	ste vstali tako zgodaj in šli kupávat, bogve	A
kakove so, črne ali rjave; samo to vem, da so	zame	črne; zapisanega me ima v njih.« »A	A
srce: nedolžno! In kadar pride čas, pričaj	zame	glasno pred svetom:Moja mati je bila nedolžna	A
Kako bi kaj takega mislila; saj vi ste toliko	zame	storili kakor nihče na svetu - razen moje matere	A
« zdihuje, »le enega samega pogleda ni imel	zame!	Ni me ljubil, o ni me ljubil nikoli!	A
ne kesal pozneje, ko bi mene vzel ‒ in tudi	zame	je bolje, da ostanem tako!Kaj se mi mudi možiti	A
jo potolažil in pogovoril, da mi ni nič; res	zame	skrbi kakor mati za svojega otroka.In kaj bi	A
tako? In ko bi bil, ali bi ne bilo to bolje	zame,	za druge pa tudi ne slabše?Saj kaj pomaga nesrečnemu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani