vrata (1.501-1.600)

Nikogar ni bilo doma. Odprli so nezaklenjena	vrata.	Dva orožnika sta ostala zunaj, trije so vdrli	A
pozorišče mojega romana in jaz mu rade volje odprem	vrata	v novo poglavje. 36.	A
katoličan . / . / stran 575 . / ke. Vrt ima	vrata	zato, da se zapirajo.Da jih je snoči zaprl eden	A
razkačilo in zavpil je: »Zakaj imajo pa čuži	vrata	pri hlevu ‒ a?Ušivci, cigani, puntarji!	A
v moje stanovanje. Treba lepo potrkati na	vrata	in čakati, da kdo reče: Herein ali pa noter	A
ulicah. Zapira naj jo, zato je tesar naredil	vrata.	Stari red mora izginiti in novi se mora uveljaviti	A
mi zvijačno posmejal. Grem in odprem hlevna	vrata.	Ostolbenel sem, ko nisem zagledal niti enega	A
da je odmevalo od skale. »Ako nam odpro ena	vrata,	zapro nam precej druga,« je kliknil Batinić	A
ulici pred Hrenovim stanovanjem stopili s konj.	Vrata	na vrt so bila že zaprta in Vilar je moral dolgo	A
zapreke premaguje inženir: toliko časa trka na	vrata	sirove prirode, da mu odpre.Tihoma se je čudil	A
708 . / doma.« Tedaj so se odprla oddaljena	vrata,	in majhen uradnik z veliko plešo se je zibal	A
in z železnimi ploščami okovana ozka in nizka	vrata	v ječe.Niso stala vsa vrata v vodoravni legi	A
okovana ozka in nizka vrata v ječe. Niso stala vsa	vrata	v vodoravni legi s hodnikom; do nekaterih se	A
Opotekajoč se, je zavil na hodnik. Na druga	vrata	na desni od vhoda je podromljal s prsti ‒ tako	A
obutev v njegovih rokah, ga je spustila skozi	vrata	k sebi. Stopil je v topel prostor, kjer je	A
zapuščenega bivališča: iz dimnika se ni sukljal dim,	vrata	so bila zaprta, zaklenjena, na oknih ni videl	A
Lazarjem sva skočila obenem iz postelj. Odprla sva	vrata.	Pritajen vrišč in stok in pretrgane kletve so	A
sosedov. Zdajci so se odprla na stežaj njih	vrata	in na mostovž je skočil čevljar in si hlastno	A
da počaka ob durih slone nemilo gospodinjo.	Vrata	so se odprla in vstopila je »starica«.	A
sem si mislil, ko so se zaprla za Gregorko	vrata,	- Bog ve, kako bova z Lazarjem orodje v rokah	A
sva se že naveličala. Že sva hotela zapreti	vrata,	pomirjena in uverjena, da pri sosedih vse leže	A
Pri Vahovih se je nama predočil tale prizor:	Vrata	v drugo, v Ivankino sobo so bila na stežaj odprta	A
ves razburjen in vsi smo se rili skozi ozka	vrata	v drugo sobo. Starka je bila že mrtva	A
se je splazila mimo mene, ko sem skočil skozi	vrata,	nesoča s seboj dušo, oproščeno telesa, morda	A
Vahulja se ni ganila iz hiše.	Vrata	v Ivankino sobo je zaprla in vzela ključ k sebi	A
pokazala, da je ostala v starem tiru. Odprla je	vrata	na mostovž in je dala Vahu na znanje tako glasno	A
je tako zbodla Gregorko, da je odprla svoja	vrata	in stopila na mostovž. »Da vas le sram ni, na	A
velel Lazar in brž sva se umaknila. Zaprla sva	vrata	z železno zaporico, poleg tega sva jih zapahnila	A
hladiti Trovraga in njegov sukurz, če bo naval na	vrata	prevroč.Skozi eno okno se je dalo operirati	A
pozneje se je povrnil Trovrag, okrepljen pod naša	vrata.	Poklical je sukurz, ki je štel v vsem dve osebi	A
»Brezuspešno se trudite! Le mikastite	vrata,	pa bolje bo za Vas, če se ne odpro, ker tužne	A
zdaj in kako, ali odpor nadaljevati ali odpreti	vrata	in se udati.Pipan je hotel kar k vratom, ali	A
redarstvo sem, sva pripravljena udati se in odpreti	vrata,	če ne zahtevate, da bi šla v vašem spremstvu	A
Če ste se pregrešili, spokorite se, odprite	vrata	in pustite tem možem, da se pravica izpelje	A
moledujoč za naju. Odstranila sva zapah, odklenila	vrata	in odprla. Kofernica je stopil pred naju, da	A
prilila. Zaslišalo se je lahno trkanje na	vrata.	Precej za tem se je prikazala med durmi črnolasa	A
prejšnje zlosti ni bilo v njem. Zaškripala so	vrata	in zopet zaloputnila za strogim gospodom korporalom	A
našem kapetanu. Točno ob enajstih se odpro	vrata	in v sobo se priguga Peter.Za njim vstopivši	A
in zmajeval z brki. Zdajci se zopet odpro	vrata	in v sobo stopi stara, sključena ženica, ogrnjena	A
ruto. Počasi, bojazljivo se obrača, zapiraje	vrata.	Razen Petra, ki je stal s hrbtom proti vhodu	A
in ljubezni ‒ počasi so se zaprla škripajoča	vrata	za nesrečno majko. Grof Polinski si je zapalil	A
ravno takrat stopil Jurij Oražem skozi velika	vrata	v hišo.Videč, da je nekaj padlo z njegovega	A
postavil nad sama peklenska . / . / stran 5 . /	vrata.	In ko je bil list končan, je nastopila zame slavna	A
Takšnih črt si je načrtal tudi Damjan na hlevna	vrata.	Kadar sva prijezdila vsa prašna in zapotena z	A
zapotena z vaje domov, je vzdihnil gledaje na	vrata:	»Še devetintrideset dni!«Po takem vzdihu mu	A
se je lila drugo jutro skozi line in odprta	vrata	v konjušno, ko se je oglasil Črž pri meni.Ravno	A
veš, najina kočura ni kočura, nego je hiša,	vrata	ima in okna!In kar prva je, preden prideš v	A
Cefizelj je ključ vzel in pohlevno odklenil	vrata,	lepo čedno je pograbil meso v rjuho, ga vrgel	A
/ . / stran 79 . / Prideta h koči ‒ holaj,	vrata	na stežaj odprta ‒ svinjskega mesa nikjer, pač	A
pravim ‒ oni biserni džerdan mi lahko daš z	vrata.	Lepa si, bogme, i brez džerdana, lepa kakor rdeče	A
vrnil domov šele tretjo noč. Potrkal je na	vrata:	klop, klop, klop! Se otvori zgoraj okno: »Kdo	A
stene v drugo in ga je zaneslo skozi odprta	vrata	v moj oddel.Že je sedel na mehkem sedežu nasproti	A
repkov ni bil sklepčen in sem prej prišel domov.	Vrata	so bila odprta in slišal sem ju, kako se pogovarjata	A
rokav, ga vedel v svojo sobo in zaprl za sabo	vrata.	»Tak lump ste?« je rekel, ko sta bila sama in	A
Marš ven!« Odprl je	vrata,	porinil je dacarja prednje in jih tako hitro	A
držite s takim goljufom! Pa so drugod tudi še	vrata	in bomo že še vkupe prišli, vi ptički, vi!«	A
Vojni motivi v otroški igri. Ali trkajo na	vrata	otroške sobe, skoz okno kukajo vanjo tudi že	A
dve vprašanji: Prvič: Ali hočemo s silo vdreti	vrata?	‒ Drugič: Ali smo ljudje ali zverine?	A
se zgodi? Šufti res kar z nosom po tleh skoz	vrata	na cesto in za sledom.E, je prišel takrat sv	A
drugo pot!« je odzdravil in s poklonom zaprl	vrata.	Neprijeten človek!	A
dete. Edini je v družini, da za sabo zapira	vrata,	vsi drugi jih puščajo odprta!Pa da postane pesnik	A
osnuje svojo republiko. Ali so bila odprta	vrata	na stopnišče!In na stopnišču je poslovala hišnica	A
je na razpolago, tla, stropi in stene, okna,	vrata	in pohištvo ‒ ne!Ne vidijo dobre volje, ne upoštevaj	A
enkrat za razbito šipo, enkrat za rogoznico pred	vrata.	Še za šolskega slugo je bila oklicana zbirka	A
Pobrisal je obisku stol in stopil zapirat kamrina	vrata,	da se ne bi budila bolnica.Potem se je spet	A
zaklical župnik, in ko so se počasi odpirala	vrata,	je dostavil: »Pa si prej škornje obriši zunaj	A
Toda prepadena Menartovka je hitela odpirat	vrata	in pomagat gospodični Mici ven, in je stala	A
bunkale pesti, in ko je prišla bliže, se je skoz	vrata	prismehljal krčmar: »Gospodična,« se ji je klanjal	A
in pričel kričati, kdo da je tako zaloputnil	vrata,	da se je potresla cela hiša in se je odkrušilo	A
Tovariš Vlado je bil sicer res zaloputnil	vrata	nekoliko krepkeje, nego je običajno v boljših	A
tačas nabrušen jezik in z isto rezkostjo kakor	vrata	je zaprl takoj tudi »Domačemu petelinu« kljun	A
ne besede, pobral se je iz sobe, zaloputnil	vrata,	da se je morala podreti, če je količkaj pravice	A
Dovjega, od tod pa jo mahnili skozi Mojstrano v	Vrata.	Imenitno!	A
zjutraj pripodil čez Luknjo okoli Stenarja v	Vrata,	in zagazili smo v zadnjem koncu pota v tako	A
« Ropotanje je ponehalo, kmalu so se odprla	vrata	in vstopil je gospod nadučitelj, lično opasan	A
ovinkih v kuhinjo. Odprl je gospod Krunoslav	vrata	v gostilno, postal je na pragu in glas mu je	A
pogledal noter, prijazno voščil dobro jutro,	vrata	zopet zaprl in šel k bližnjemu, kjer je enako	A
šel. Tako je bil razburjen, da je komaj našel	vrata.	Vse mu je vrvelo po glavi.	A
štiri sedeže je imel, potisnil me je noter in	vrata	zopet zaprl. Hvala Bogu!	A
Tačas so se hitro odprla in zopet zaloputnila	vrata	in v sobo je skočil zaripel in zasopel desetletni	A
oče in sestra Kocmurjeve žene. Skozi obokana	vrata	stopiš v vežo, pa pazi, da se ne spotakneš ob	A
tja po sobi in izpustila fanta, ki je odprl	vrata,	se prepričal, da ni več psa, in kakor blisk	A
s ceste in izpod kostanjevega drevoreda skoz	vrata	v ograji k vhodu na oder.Čakalo je že nekaj	A
napravili! Kar hitro se mi izgubite skoz ta	vrata	pojdite in bežite, dokler vas nesó noge; če	A
strahovito dreti, umikal se je in z očmi iskal	vrata	ušel bi bil rad. »Čemu se dereš,« je jezno vprašal	A
spremenila celó v željo, ko so se odprla kuhinjska	vrata	in so prijazno zadišala pražena jetrca.Ta duh	A
izpolnila se je usoda. Odprla so se kuhinjska	vrata	in pokazala se je v njih čarobna gospodična	A
je šel v svoj brlog. Pa kmalu je spet odprl	vrata	in čul se je njegov hripavi glas: »Nanča, Nanča	A
sta prišla mimo tetine hiše, so bila okna in	vrata	zaprta.Tončka je premagalo, glasno je zaihtel	A
prikrije, da jo pošilja gospa, so se že odprla	vrata	in je ven pogledala čevljarica in vprašala:	A
varno vtaknil med drva. Potem je tiho odprl	vrata,	jih zopet zadelal in se splazil čez vrt na Mirje	A
sila najhujša, je pomoč najbližja! Odprla so se	vrata	in začul se je glas mojstrice: »Mož, koj pojdi	A
in se je ni dotaknil. Koraki so se vrnili,	vrata	so se odprla, ječar je pomignil: »Hajdi!« in	A
miru ‒ pri njegovem stanovanju so se odprla	vrata	in ven je pokukal Peter.»Gospod, gospod!«	A
ceste na part. Okoli šupe je bilo vse tiho ‒	vrata	so bila zaklenjena z novo ključavnico ... Trudna	A
cerkve se je oglasil večerni zvon. Cerkvena	vrata	so bila odprta ‒ planila je po stopnicah noter	A
poklona, in ko so se za Jerajem zaprla vežna	vrata,	je povedala svojo sodbo: »Tako, ošabni znamo	A
izza čevlja vzame še denarja ‒ tedaj se odpro	vrata	in prikaže se orožnik.»Policijska ura!«	A
branim, le pojdite!« S prstom ji je pokazal	vrata.	Odločni glas gospoda Kobilice in zanimanje reške	A
64 . / S svetim strahom sem odprl pokazana	vrata,	že sem stal v svetišču peresa in si brisal čevlje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani