vrata (1.201-1.300)

marala, tej se ta vrata ne bodo odprla. Ta	vrata	so zaprta in znotraj zaklenjena.Ključ je dvakrat	A
bo pa prepozno, ni res? je rekla. Zaprl je	vrata	v predsobo, tako da je bilo glasove slišati	A
strani ulice, potegnil se je skozi priprta vežna	vrata.	Za trenutek je vedel, da lebdi.	A
pred hišo in ne ve, kaj bi. Pritisne na vežna	vrata	in znajde se na ozkem dvorišču.Črna pročelja	A
ozek pramen modrega neba. Nekdo odpira vežna	vrata,	da je slišati kričanje, streljanje.Potrka na	A
slišati kričanje, streljanje. Potrka na dvoriščna	vrata	številka 6.Za šipo se premakne zavesa.	A
Za šipo se premakne zavesa.	Vrata	se odprejo in stara ženska ga spusti v ozko	A
včasih moli. In vsakomur, ki pride pred njegova	vrata,	razlaga vse, kar hoče slišati. Zadnjič je slišal	A
ju je videl, kako pritrjujeta na lesena vežna	vrata	kos papirja.Zvitke sta imela tudi pod pazduhami	A
je držal papir z obema rokama pritisnjen ob	vrata,	oziral se je nazaj s stisnjenimi ustnami in	A
nepričakovanih mestih. . / . / stran 158 . /	Vrata	so trdna in skoznje nihče ne pride.Ta vrata	A
Vrata so trdna in skoznje nihče ne pride. Ta	vrata	delijo njegovih osemintrideset od njihovih stotisoč	A
Njih ni mogoče zaustaviti.	Vrata	so zato, da zaustavijo tiste, ki trkajo po njih	A
dolgih las. - Kako si prišla noter, je rekel,	vrata	so vendar zaklenjena.- Skozi zid, je rekla.	A
zvedel. Navsezadnje je moral skozi debela železna	vrata.	A vsak večer je bil tam in vsak večer se je pripoved	A
prostosti, ki je zmeraj tudi čas praznine.	Vrata	celic so bila na hodnik odprta, nekateri so	A
očesa sem videl, da jo je Dolenc stisnil skozi	vrata,	tretji paznik pa se je previdno zagozdil med	A
so v kosih leteli na kup, šipe so žvenketale,	vrata	so odletela s podbojev, dva sta odtrgala učno	A
skupino ljudi šla dol, da bi zabarikadirala vhodna	vrata.	Šipac je enemu pazniku držal nož na vratu, nov	A
piskrih. Ne samo straniščne školjke, tudi težka	vrata	so padala po glavah drhali paznikov spodaj,	A
poveljstvo, kajti skupina tipov je pridrla skozi	vrata	in začela nametani les spravljati na kup.Druga	A
ga je zgrabil za kravatlc in ga pahnil skozi	vrata.	»Kaj ti bojo svinčniki, kreten?« je rekel	A
je sluzasto vlekla za njimi, nekdo je tovoril	vrata	nekakšne kredence.Kar je ostalo hrane od večerje	A
je rekel tiho, »slišim glasbo.« Skozi debela	vrata	so prihajali pridušeni zvoki neke slovesne glasbe	A
Kdo je že to videl? V tej hiši se	vrata	zaklepajo od zunaj.« »Ne bo odprl,« je rekel	A
človek je.« »To je isto,« je Johan in brcnil v	vrata.	»Gospod Alojz Mrak,« je zaklical, »takoj odprite	A
muziko. Če takoj ne odprete, bomo tale kurčeva	vrata	sesuli.« Glasba je utihnila.	A
vedeli, kaj bo sledilo, bi se režali malo manj.	Vrata	so se počasi odprla, ven je pogledala jajčasta	A
potegne svojo želvjo glavo nazaj pod oklep in	vrata	spet zaloputne. »Kaj bi radi?« je godrnjal	A
ne bom sodeloval,« je rekel in skušal zapreti	vrata.	Johan je vtaknil nogo med vrata in podboj.	A
skušal zapreti vrata. Johan je vtaknil nogo med	vrata	in podboj. »Nimate druge izbire,« sem rekel	A
Umaknite taco,« je revsknil. Končno je odprl	vrata.	16.	A
vrgel kramp na hodnik. Mrak je potisnil zapah na	vrata.	Kratko, piskajoče se je zasmejal:	A
posebej veselilo, smo spravili v skupno celico in	vrata	preprosto zabili.Zapahi so bili namreč potrgani	A
borili zato, da bi prašič mirno spal,« je rekel.	Vrata	neke celice so bila odtrgana, visela so s podbojev	A
Nobene oblasti ni bilo več, da bi ji špecal,	vrata	so visela s podboja, Ban je bil naenkrat tukaj	A
oknu, nikjer ni bilo izhoda, čeprav so bila	vrata	odprta.Onkraj vrat ni bilo nič, kar bi mu prišlo	A
Bil je grad, bil je trdnjava.	Vrata	celic so bila odprta, kakor to noč na osvobojeni	A
sem Johana odhajati, čakal sem, da bo zaprl	vrata,	nobenih vrat ni bilo, koraki so se oddaljevali	A
išču! Ko sem pritekel do bloka C, sem stopil za	vrata	in s pištolo nameril gor na ptiča, pravzaprav	A
tebi, včasih pri kom drugem. Pridejo skozi	vrata	ali zidove, z lasmi ti grejo po obrazu in z	A
je rekel kamerman. Tehnik je stekel skozi	vrata.	»Stoj,« je zavpil nekdo na hodniku, »ko ide	A
podoben pitbulu: tega primite. Ban je odprl	vrata	avta in vlekel ven sivolasega moža.Za sive lase	A
naenkrat je bilo dovolj prostora. Počil ga je skozi	vrata.	Oni se je vrnil in rekel: Zapomnite si Mežnarja	A
pomagalo, ker je Johan počil Mežnarja skozi	vrata.	Slišal sem, da helikopter spet loputa nad dvoriščem	A
in pri tem še razkošno odprta in polomljena	vrata,	so s spomini začeli prihajati tudi načrti.Spomini	A
zidove, misli na prihodnost so potrebovali odprta	vrata,	četudi polomljena.Takrat sem prvič začel misliti	A
gladko vlomili. S podbojev niso visela samo težka	vrata,	ki so jih polomili prejšnji večer, ampak tudi	A
jeze nad bednim človekom, ki je zlomil uboga	vrata	v revno omarico in vse razmetal.Odnesel je tudi	A
in v stiski, šel jim je dajat duševno hrano.	Vrata	v upravno stavbo so se odprla, neke roke so	A
koraki približal vhodu. Prislonil je uho na	vrata	in nam nekaj kazal.Da je tik za vrati nekdo	A
kjer bo treba postaviti eksploziv, da bo vrglo	vrata	v notranjost.To bo uredil Mitke.	A
metalci ognja, ovnaste glave, ki se bojo zagnale v	vrata,	v obzidja neosvojljive utrdbe visoko nad puščavo	A
odšel. Tudi njega so neke roke potegnile skozi	vrata.	Ni bilo časa, res ni bilo časa.	A
Skozi prazni blok A. Razstrelili	vrata.	Druga skupina čez podstrešje.	A
streljali. Zato vseeno najprej z molotovkami na	vrata	in okna slabo branjenega bloka A.Prevelik je	A
umaknejo, jih gre dvajset ob steni, razfukajo	vrata,	vdrejo v blok A.Druga skupina se prebije na	A
stran 169 . / zdaj zdaj morale prileteti skozi	vrata.	Nekje od žice je odmevalo kričanje, kakor da	A
vedeli, pri čem smo. Čakala sva, da vdrejo skozi	vrata.	»Čisto sive lase imaš,« sem rekel, »koliko	A
do upravnika, do Starega. Ko sem odloputnil	vrata	v upravnikovo pisarno, je tam za mizo sedel	A
amnestijo.« Med pogovorom je pomolil glavo skozi	vrata	plavolasi, ki je bil znana zaporniška kurba	A
kaj se tu pravzaprav dogaja. Opazil sem, da	vrata	celice še zmeraj visijo na tečaju.Nisem se mogel	A
zaporu, sem imel sedem let. Takrat so bila	vrata	vseh celic odprta.To je bilo leta petinštirideset	A
silo usposobili proizvodnjo. Popravili bojo	vrata	na razrušenih objektih, dokazali bojo svojo	A
so me sesuli nazaj v celico. Dva sta dvignila	vrata	in jih prislonila na podboje.Žeblje, je zaklical	A
je noč, nikogar ni bilo, da bi odbil prekleta	vrata,	mislil sem, da me bojo pustili crkniti v ječi	A
bega ni bilo več z Livade, trije obroči, zabita	vrata,	to te razsuje.Niti na fukanje ni bilo mogoče	A
kombineža. Zdaj sem jo prislonil za oboje, za vežna	vrata	in za to neumno, nesmiselno, nepotrebno izdajalsko	A
norega novega stanja. Včasih je prišel pred	vrata	Johan in mi govoril dvoumne stavke, nekaj je	A
pogajanja, spet neka stara jajca. Odbij kurčeva	vrata,	sem rekel.Poleg mene stoji redar, je rekel.	A
naskok, vsako uro sem čakal, da bo kdo odlomil	vrata.	Ure so bile dolge kakor dnevi.	A
na vratih celice zahreščalo. Nekdo je lomil	vrata.	Mislil sem, da so prišli pome.	A
Vseeno mi je bilo, moralo se je končati.	Vrata	so potem odletela, tam sta stala Johan in butasti	A
stopnicah navzgor, tekla do podstrešja, odsunila	vrata.	Pod koraki se je dvigoval prah.	A
je v hipu razletela, zbežali so skozi odprta	vrata	blokov v notranjost. Helikopter je pristal	A
je, je vpila drhal, ta je klal. Skozi odprta	vrata	se je videlo, da je razbil klop in zvil neko	A
izvedeli pozneje. Brivec je razbil zapahnjena	vrata	v Mrakovo celico. Predsednik je bil pokrit z	A
past, sem rekel, poznam Starega. Odprl sem	vrata.	Stari je bil sam.	A
kakor se vzame, ko so se boječe, tiho odprla	vrata;	vstopila sta dva vojaka, Srba. »Sad čemo da	A
ogromnem dvorišču in brezizrazno opazoval odprta	vrata	hangarjev in njihovo temačno, preteče prazno	A
povsem bled, v šoku. Nekdo mu je na vhodna	vrata	z oljnato barvo in polmetrskimi črkami napisal	A
k vstaji. Prišel je nov čas, kar vdrl je na	vrata,	da jih je vrglo s tečajev in vojska na to ni	A
dvomil. Okoli treh zjutraj je nekdo potrkal na	vrata	težkega tovornjaka, natovorjenega s šotorskimi	A
glavi, prek katerih je letel. Z udarcem je odprl	vrata,	počepnil za vozilo in jima, zaspanima in nezavedajoč	A
potrebujeta pri sebi, potem je Kumer odprl stranska	vrata.	Hotel se je prek cestišča pognati v manj kot	A
molčala, je Zok nenadoma odločno vstal, odprl	vrata,	počakal, da je mimo pribrenčala krogla in se	A
vsi povzpeli na tovorni del, potem pa odprl	vrata	kabine Zoretu, ki se je medtem slekel do spodnjic	A
Ta se je nekaj kasneje nagnil skozi voznikova	vrata	in ga poklical, naj se vrne, da se je verjetno	A
začutil udarec v levo dlan; roko mu je odbilo v	vrata.	Počasi, vsaj njemu se je zdelo tako, je začel	A
cesti so se na BVP‐ju odprla zadnja dvokrilna	vrata	in nekdo jih je klical, naj pridejo noter k	A
prostora in so zahtevali, naj pripelje bliže.	Vrata	so se zaprla in BVP je začel svoj okorni vzvratni	A
potrojilo. Ko je kot zadnji poskušal zapreti težka	vrata,	se je zamislil in ugotovil, da se je intenzivnost	A
Ali pa je šlo samo za neprijeten slučaj?	Vrata	so se zapirala dvostopenjsko, vendar jih je	A
se ga je panika in z ranjeno roko je poskušal	vrata	še bolj zapreti, da zagotovo ne bi vstopil kak	A
Slovenec v njihovi četi, je brez napora zatesnil	vrata.	Kislo se je nasmehnil v zahvalo in se potem zastrmel	A
Ukaz je ukaz, v vojni o njem ni razprave.	Vrata	so se odprla in drug za drugim so poskakali	A
obležal je v zasilni postelji. Preden so zaprli	vrata,	je videl, da je BVP odbrzel na spodnjo cesto	A
rahlo hrapavo površino. Skozi široko odprta	vrata	je zrl vanj in naenkrat se je poševno, od spodaj	A
ledenomrzle potne srage. Zdravnik je zaprl	vrata	in naenkrat se je počutil varnejšega.Saj se	A
šprinter na kratke proge. Oče je sopotnikova	vrata	odprl, in ko je sin skočil na sedež terenskega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani