nova beseda iz Slovenije

vrata (1.301-1.400)


trenutek stisnil ritnice; ni veliko manjkalo...      Vrata      je odprla starejša ženska.Aleš ji je kar naravnost  A
prištevala med njihove... Ranjenec je strahoma zrl v      vrata,      ko je vstopil.Že po korakih na hodniku je spoznal  A
teatraličnosti je iz žepa potegnil šop ključev, odklenil      vrata,      obrnil glavno električno stikalo in vključil  A
potreboval bencin in koliko, ugasnil luči, zaklenil      vrata      in se vrnil k punci skozi vhodna vrata.Pustila  A
zaklenil vrata in se vrnil k punci skozi vhodna      vrata.     Pustila jih je odklenjene, da ne bo več ropotal  A
naslonjeno na zid. Stopila sta skozi drsna železna      vrata      v nekakšen arhiv, kjer je zavzeto delal starejši  A
»Ja,« je bil Šmalc kratek. Skozi nizka      vrata      so vstopili v temačen, podkleten prostor. »Torej  A
vzeli vezalke, pasova, cigarete in dokumente.      Vrata      so zaklenili.Ob zidu je bila majhna klop z dvema  A
si hotel na stranišče, si moral potrkati na      vrata,      stražar pa je, preden jih je odprl, očitno pod  A
žandar, kaj se godi, se obrne urno in hiti pred      vrata      na dvorišče, da bi Jurija prestregel; a kakor  A
tišči; saj je enkrat ponevedoma, ko je zapiral      vrata,      prikleščil dva zajca za ušesa. »To si moram  A
in od senc, potem pa mu reče iti iz hiše, in      vrata      se zapró za njim.Juri je slišal, kako je starec  A
»Ali ni nobenega doma?« Čez nekaj časa se      vrata      nekoliko odpro, in kakor se dozdeva Juriju,  A
da ni potrkal v tem trenutku nekdo na hišna      vrata.      »Janez, pojdi gledat, kdo je!« pravi žena, in  A
»Trije so bili,« nadaljuje Miha. »     Vrata      so hoteli podreti, tako razbijanje je bilo.  A
izgovoril Miha te besede, je že nekdo trdo trkal na      vrata,      katera je previdni Premec zaklepal, kadar je  A
pravice!« vpije Premec in leze počasi izza mize. A      vrata,      sneta iz stežajev, padejo predenj, in Križan  A
par krajcarjev, to in pa nič!« Zdaj se odpro      vrata,      in noter stopi dekle, ki jo že nekoliko poznamo  A
izbe ne vidi luči, ne sliši Mihovih orgel, in      vrata      so zaklenjena. Juri pogleda v hlev, a tudi tu  A
pretakati sok, in komaj je starka sproti odpirala      vrata      radovednemu cvetju, ki je sililo na dan in hotelo  A
Vendar sem srečno ušel. Doma sem udaril v      vrata,      da je Meta mislila, da je potres, lasje so mi  A
Krik in hrup pa je zbudil tudi ženski. Hišna      vrata      se odpró, mati in Rozalka stopita na prag.   A
začul Rožanec, je snel puško s stene, zaprl      vrata      na obe strani in bežal v gozd pred srditim sosedom  A
opravka pri hiši. Tu je bilo treba popraviti      vrata,      ki so se le napol zapirala; tam je vpila miza  A
vsega naenkrat. Judež je legel vdano pred hišna      vrata      in gledal otožno za romarji, dokler mu niso  A
mu ne bi kaj pripetilo, in ko je odprla Mana      vrata,      je porabil priliko, da se je izmuznil in šel  A
prekoračil Gašper temno vežo, oprezno odprl      vrata,      se hitro slekel in legel in si potegnil odejo  A
srečo, ki se je pa že poslavljala in podajala      vrata      nesreči. Nekega večera sta sedela skupaj.  A
strani. Bric bi se bil rad še prepiral; toda      vrata      so se odprla, in v pivnico sta stopila njegov  A
pospešil korak in oddahnil si je, ko je zapahnil      vrata      za seboj.V postelji pa je spet s trmasto in  A
zapustil s trdimi koraki pivnico in zaloputnil      vrata      za seboj. »Bric, ti si danes težak.  A
neučakljivo, nezavedno veselje. Skozi cerkvena      vrata      je pomolelo veliko bandero, škrlat in zlato  A
Križmanu. V to hišo pa ni hodil skozi glavna      vrata,      ampak od spodnje strani, z dvorišča, češ da  A
bojimo!« Moško je peljal oba fanta skozi glavna      vrata,      da je morala vsa vas videti, kakšen mož je Tetrev  A
vasi, in še tisti večer je Tetrevu Rožmanka      vrata      pokazala. Pri Bricu so začeli pripravljati balo  A
So že tukaj.«      Vrata      so se odprla na stežaj, in slovesno so vstopili  A
sočutno pokimal, v tretjo, davkarjevo. »Zaprite      vrata!     « je dejal davkar. Muren jih je zaprl in se obrnil  A
šolski prostori redno pometajo, če se okna in      vrata      dobro zapirajo in da se za zimo drva navozijo  A
in prošnje. V pritličju so zaškripala hišna      vrata.      »Zdajle gredo,« je skočil Ponižen pokonci in  A
stanovanje. Sedel je na divan, uprl plašne oči v      vrata      in vlekel na ušesa. »Saj vidiš in slišiš, da  A
»Oh, kak siromak si!« je tarnala. »Glej,      vrata      odprem, da se boš prepričal, da ni nikogar blizu  A
nikogar blizu.« Žena je naredila luč, odprla      vrata      v kuhinjo, stopila iz kuhinje na hodnik in se  A
je šla tiho v kuhinjo pripravljat zajtrk; a      vrata      je pustila odprta, da bi slišala vsak šum iz  A
svojega Mirka na kolenu. Nič se ni ozrl, ko so se      vrata      odprla.Ko ga je pa načelnik zaklical po imenu  A
in palico, odprl z globokim poklonom svetniku      vrata      in odšel za njim. Svetnika je spreletel neprijeten  A
začeli dozidavati, ometavati, vstavljati okna in      vrata.      Medtem ko se je to delo vršilo, se je vozil  A
lepih konj je pripeljalo iz klonice pred velika      vrata      omnibus, ki je nosil napis: Hotel Žvarovlje  A
rojake tako dober vtisk. Doma je odklenil Petan      vrata      in stopil v zapuščeno kočo.Veža je bila polna  A
je steklo pod steno v hramu, ko so zaškripala      vrata.     V Jožetovem srcu so se dramili veseli in žalostni  A
spomini izza mladih let, ko je odpiral okna in      vrata,      deval v red po hišje in snažil prostore.Odločil  A
domov. Zefa se še ozrla ni, ko so se odprla      vrata;      tako slabe volje je bila. »Zefka, ali si ti  A
je s trdnimi koraki zapustil sobo in zalopnil      vrata      za seboj. »Kdor se hoče kaj naučiti, si mora  A
žalijo. Teta je zastrla okence, poskusila, če so      vrata      zaklenjena, vzdignila v kotu podnico in potegnila  A
vode. Opotekala se je naprej, da je otipala      vrata.      Odklenila jih je, da bi šla k vodnjaku.   A
je potrkala proti večeru Korbinka na njena      vrata      in poskusila, če so zaklenjena. Bila so samo  A
kaj se vse lahko zgodi zdaj, ko nje ni doma in      vrata      niso zaklenjena? Te misli so razburjale Korbinko  A
dvorišče pa je res stekla in zasopena je odprla      vrata.      »Oh, ti si tukaj?« se je zavzela in obstala  A
zaklenjena in da je treba potrkati na njena      vrata      z denarjem.« »En petdesetak ti posodim jaz,  A
kovačnice in zavije na levo, kjer škripajoča      vrata      odpirajo pot v dolg in tesen mostovž, ki drži  A
vrzite to, ko se bo popolnoma noč storila, pred      vrata,      ki se vašim željam ne odpirajo, in ne da bi  A
govoriti z gospodom Manlijem, dokler se niso odprla      vrata,      med katerimi se je prikazal mlad, črno opravljen  A
milostljivega vladarja ukazal vlomiti samostanska      vrata      in vlekel iz gvardijanovega stanovanja na vešala  A
svojega gospoda, kako zastonj trka na šolska      vrata.      Učenci so se bili razpršili po logu, tekali  A
zganil, ko so zarožljali ključi in se odprla      vrata.      Ko pa je grof stopil predenj in ga pogledal  A
bilo posrečilo odkrižati se je tako hitro.      Vrata      v grajsko kapelo so bila slučajno odprta.»Oh  A
spravila spet pokonci in gnala poskušat, če se      vrata      morebiti vendar odpro.Poskušala je in se mučila  A
Naenkrat se začujejo stopinje v prednji sobi;      vrata      se odpro in z lučjo v roki vstopi nadkonjar  A
in tam se je bil šele spomnil, da je zaklenil      vrata.     Kakor hitro so mu dopustila nujna opravila, je  A
Ta razglas, ki so ga nabili potem na cerkvena      vrata,      je naredil velik vtis na verno poslušalstvo  A
prekoračimo most nad rovom. Tako pridemo skozi prva      vrata      v dolgo in široko obokano prehodišče, ki nas  A
kvišku in visoko v stolpu potrkal na zaklenjena      vrata.     Odpirat je prišel mojster Bartolomeo v črnem  A
starosti in le čudna navada, z nogo zapirati      vrata,      mu je nakopala bolezen na nogi, ki je tedaj  A
sili živeža, so jim premostili rov in odprli      vrata.     Zdaj pa so izdrli našemljenci meče, posekali  A
utaborili so se v predmestju in pred trdnjavska      vrata      napeljali dva topova, ki sta menda metala kamnite  A
določenem času se je napotil res pred Ogrska      vrata,      kjer so ga sprejeli vodje sovražnikov razen  A
kam. Stresnila se je, ko je nekdo potrkal na      vrata,      in trepetaje vstala, ko je vstopil grof Urh  A
postalo po širnem mestu. Skozi mala skrita      vrata      ponosne hiše, ki je dandanes del cesarske palače  A
potem pol zlepa, pol zgrda do vrat in skozi      vrata      v prednjo sobo, kjer ga je sprejel glasen smeh  A
in kaznovati suroveža, ki je urno zaloputnil      vrata.      »Oh, sramota, sramota, in od takega hlapca!  A
povešenimi očmi stala kakor okameneli podobi.      Vrata      so bila zaklenjena.Z okovano pestjo je udaril  A
pripeljala do stanovanja. Tam so ga naslonili na      vrata      in zapeli odhodnico, eden tovarišev je potrkal  A
vselej skočil izza mize, da mu je pri odhodu      vrata      na iztežaj odprl in se mu ponižno poklonil.  A
jeli dohajati tovariši. Kadar so se odprla      vrata,      zganil se je Avguštin po vsem životu, ker je  A
vendar je vselej še plaho pogledal, kadar so se      vrata      odprla in šele dva ali tri tedne pozneje je  A
bilo, ga obiskati. Pridem v hišo, potrkam na      vrata,      pa nihče se mi ne oglasi, spet potrkam, dvakrat  A
naravnost v njegov kabinet. Ravno sem hotel na      vrata      potrkati ‒ kar ostrmim in roka mi zastane.   A
vedno odrivajo. Ta kebrček bi mi mogel vsaj      vrata      v cesarsko akademijo odpreti.Moj prijatelj Gimpelspa  A
potolažen, spet iz hiše. Ko je Tonček zaprl      vrata,      sklene mati roke in goreče moli in prosi Boga  A
za hlačni rob. Ko je za seboj zaprl bajtina      vrata      in počasi stopal po stezi mimo Logarjevega zelenika  A
so hitro priskočili, a ne da bi bili odprli      vrata      in me prijeli, tiščali so jih norci, tiščali  A
tiščali, kolikor so mogli. Naslonim se na      vrata,      uprem se na vso moč, odrinem jih, poderem vse  A
zdravi ostanite!« se poslovi Tone in gre skozi      vrata.      Krčmar stopi za njim: »Mladi prijatelj, imejte  A
počitnice, s seboj podobo, katero je nabil na hlevna      vrata.     Na podobi je bilo naslikanih šest huzarjev, vsi  A
Precej jim povem,« veli hišna, odpre gostoma      vrata      in odide. »Gospod lajtnant, ako se prej preoblečet  A
stala je tu že hišna in jima je pokazala velika      vrata.     V veliki sobi je sedela pri gorenjem oknu gospa  A
domači obleki s pletenjem v rokah. Ko se odpro      vrata,      položi delo iz rok, vstane in jima gre nekoliko  A
grlo razparal, še celo Janezek se zmuza skozi      vrata,      če le more.« Mohorica je bila pa Mišku tudi  A
bodo kmalu jeli petelini peti,« godrnja mati,      vrata      zapahuječ. Ali kako se na novo zavzemajo, ker  A
Ravno je vsa družba umolknila, kar se odpro      vrata      in v krčmo stopi stari Boltovec z glasnim:   A
vstajali bi vam lasje pokonci!« Ko je danes odprl      vrata      in počasi stopil v krčmo, izpreletela je Levko  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA