nova beseda iz Slovenije
trenutek stisnil ritnice; ni veliko manjkalo... | Vrata | je odprla starejša ženska.Aleš ji je kar naravnost | A |
prištevala med njihove... Ranjenec je strahoma zrl v | vrata, | ko je vstopil.Že po korakih na hodniku je spoznal | A |
teatraličnosti je iz žepa potegnil šop ključev, odklenil | vrata, | obrnil glavno električno stikalo in vključil | A |
potreboval bencin in koliko, ugasnil luči, zaklenil | vrata | in se vrnil k punci skozi vhodna vrata.Pustila | A |
zaklenil vrata in se vrnil k punci skozi vhodna | vrata. | Pustila jih je odklenjene, da ne bo več ropotal | A |
naslonjeno na zid. Stopila sta skozi drsna železna | vrata | v nekakšen arhiv, kjer je zavzeto delal starejši | A |
»Ja,« je bil Šmalc kratek. Skozi nizka | vrata | so vstopili v temačen, podkleten prostor. »Torej | A |
vzeli vezalke, pasova, cigarete in dokumente. | Vrata | so zaklenili.Ob zidu je bila majhna klop z dvema | A |
si hotel na stranišče, si moral potrkati na | vrata, | stražar pa je, preden jih je odprl, očitno pod | A |
žandar, kaj se godi, se obrne urno in hiti pred | vrata | na dvorišče, da bi Jurija prestregel; a kakor | A |
tišči; saj je enkrat ponevedoma, ko je zapiral | vrata, | prikleščil dva zajca za ušesa. »To si moram | A |
in od senc, potem pa mu reče iti iz hiše, in | vrata | se zapró za njim.Juri je slišal, kako je starec | A |
»Ali ni nobenega doma?« Čez nekaj časa se | vrata | nekoliko odpro, in kakor se dozdeva Juriju, | A |
da ni potrkal v tem trenutku nekdo na hišna | vrata. | »Janez, pojdi gledat, kdo je!« pravi žena, in | A |
»Trije so bili,« nadaljuje Miha. » | Vrata | so hoteli podreti, tako razbijanje je bilo. | A |
izgovoril Miha te besede, je že nekdo trdo trkal na | vrata, | katera je previdni Premec zaklepal, kadar je | A |
pravice!« vpije Premec in leze počasi izza mize. A | vrata, | sneta iz stežajev, padejo predenj, in Križan | A |
par krajcarjev, to in pa nič!« Zdaj se odpro | vrata, | in noter stopi dekle, ki jo že nekoliko poznamo | A |
izbe ne vidi luči, ne sliši Mihovih orgel, in | vrata | so zaklenjena. Juri pogleda v hlev, a tudi tu | A |
pretakati sok, in komaj je starka sproti odpirala | vrata | radovednemu cvetju, ki je sililo na dan in hotelo | A |
Vendar sem srečno ušel. Doma sem udaril v | vrata, | da je Meta mislila, da je potres, lasje so mi | A |
Krik in hrup pa je zbudil tudi ženski. Hišna | vrata | se odpró, mati in Rozalka stopita na prag. | A |
začul Rožanec, je snel puško s stene, zaprl | vrata | na obe strani in bežal v gozd pred srditim sosedom | A |
opravka pri hiši. Tu je bilo treba popraviti | vrata, | ki so se le napol zapirala; tam je vpila miza | A |
vsega naenkrat. Judež je legel vdano pred hišna | vrata | in gledal otožno za romarji, dokler mu niso | A |
mu ne bi kaj pripetilo, in ko je odprla Mana | vrata, | je porabil priliko, da se je izmuznil in šel | A |
prekoračil Gašper temno vežo, oprezno odprl | vrata, | se hitro slekel in legel in si potegnil odejo | A |
srečo, ki se je pa že poslavljala in podajala | vrata | nesreči. Nekega večera sta sedela skupaj. | A |
strani. Bric bi se bil rad še prepiral; toda | vrata | so se odprla, in v pivnico sta stopila njegov | A |
pospešil korak in oddahnil si je, ko je zapahnil | vrata | za seboj.V postelji pa je spet s trmasto in | A |
zapustil s trdimi koraki pivnico in zaloputnil | vrata | za seboj. »Bric, ti si danes težak. | A |
neučakljivo, nezavedno veselje. Skozi cerkvena | vrata | je pomolelo veliko bandero, škrlat in zlato | A |
Križmanu. V to hišo pa ni hodil skozi glavna | vrata, | ampak od spodnje strani, z dvorišča, češ da | A |
bojimo!« Moško je peljal oba fanta skozi glavna | vrata, | da je morala vsa vas videti, kakšen mož je Tetrev | A |
vasi, in še tisti večer je Tetrevu Rožmanka | vrata | pokazala. Pri Bricu so začeli pripravljati balo | A |
So že tukaj.« | Vrata | so se odprla na stežaj, in slovesno so vstopili | A |
sočutno pokimal, v tretjo, davkarjevo. »Zaprite | vrata! | « je dejal davkar. Muren jih je zaprl in se obrnil | A |
šolski prostori redno pometajo, če se okna in | vrata | dobro zapirajo in da se za zimo drva navozijo | A |
in prošnje. V pritličju so zaškripala hišna | vrata. | »Zdajle gredo,« je skočil Ponižen pokonci in | A |
stanovanje. Sedel je na divan, uprl plašne oči v | vrata | in vlekel na ušesa. »Saj vidiš in slišiš, da | A |
»Oh, kak siromak si!« je tarnala. »Glej, | vrata | odprem, da se boš prepričal, da ni nikogar blizu | A |
nikogar blizu.« Žena je naredila luč, odprla | vrata | v kuhinjo, stopila iz kuhinje na hodnik in se | A |
je šla tiho v kuhinjo pripravljat zajtrk; a | vrata | je pustila odprta, da bi slišala vsak šum iz | A |
svojega Mirka na kolenu. Nič se ni ozrl, ko so se | vrata | odprla.Ko ga je pa načelnik zaklical po imenu | A |
in palico, odprl z globokim poklonom svetniku | vrata | in odšel za njim. Svetnika je spreletel neprijeten | A |
začeli dozidavati, ometavati, vstavljati okna in | vrata. | Medtem ko se je to delo vršilo, se je vozil | A |
lepih konj je pripeljalo iz klonice pred velika | vrata | omnibus, ki je nosil napis: Hotel Žvarovlje | A |
rojake tako dober vtisk. Doma je odklenil Petan | vrata | in stopil v zapuščeno kočo.Veža je bila polna | A |
je steklo pod steno v hramu, ko so zaškripala | vrata. | V Jožetovem srcu so se dramili veseli in žalostni | A |
spomini izza mladih let, ko je odpiral okna in | vrata, | deval v red po hišje in snažil prostore.Odločil | A |
domov. Zefa se še ozrla ni, ko so se odprla | vrata; | tako slabe volje je bila. »Zefka, ali si ti | A |
je s trdnimi koraki zapustil sobo in zalopnil | vrata | za seboj. »Kdor se hoče kaj naučiti, si mora | A |
žalijo. Teta je zastrla okence, poskusila, če so | vrata | zaklenjena, vzdignila v kotu podnico in potegnila | A |
vode. Opotekala se je naprej, da je otipala | vrata. | Odklenila jih je, da bi šla k vodnjaku. | A |
je potrkala proti večeru Korbinka na njena | vrata | in poskusila, če so zaklenjena. Bila so samo | A |
kaj se vse lahko zgodi zdaj, ko nje ni doma in | vrata | niso zaklenjena? Te misli so razburjale Korbinko | A |
dvorišče pa je res stekla in zasopena je odprla | vrata. | »Oh, ti si tukaj?« se je zavzela in obstala | A |
zaklenjena in da je treba potrkati na njena | vrata | z denarjem.« »En petdesetak ti posodim jaz, | A |
kovačnice in zavije na levo, kjer škripajoča | vrata | odpirajo pot v dolg in tesen mostovž, ki drži | A |
vrzite to, ko se bo popolnoma noč storila, pred | vrata, | ki se vašim željam ne odpirajo, in ne da bi | A |
govoriti z gospodom Manlijem, dokler se niso odprla | vrata, | med katerimi se je prikazal mlad, črno opravljen | A |
milostljivega vladarja ukazal vlomiti samostanska | vrata | in vlekel iz gvardijanovega stanovanja na vešala | A |
svojega gospoda, kako zastonj trka na šolska | vrata. | Učenci so se bili razpršili po logu, tekali | A |
zganil, ko so zarožljali ključi in se odprla | vrata. | Ko pa je grof stopil predenj in ga pogledal | A |
bilo posrečilo odkrižati se je tako hitro. | Vrata | v grajsko kapelo so bila slučajno odprta.»Oh | A |
spravila spet pokonci in gnala poskušat, če se | vrata | morebiti vendar odpro.Poskušala je in se mučila | A |
Naenkrat se začujejo stopinje v prednji sobi; | vrata | se odpro in z lučjo v roki vstopi nadkonjar | A |
in tam se je bil šele spomnil, da je zaklenil | vrata. | Kakor hitro so mu dopustila nujna opravila, je | A |
Ta razglas, ki so ga nabili potem na cerkvena | vrata, | je naredil velik vtis na verno poslušalstvo | A |
prekoračimo most nad rovom. Tako pridemo skozi prva | vrata | v dolgo in široko obokano prehodišče, ki nas | A |
kvišku in visoko v stolpu potrkal na zaklenjena | vrata. | Odpirat je prišel mojster Bartolomeo v črnem | A |
starosti in le čudna navada, z nogo zapirati | vrata, | mu je nakopala bolezen na nogi, ki je tedaj | A |
sili živeža, so jim premostili rov in odprli | vrata. | Zdaj pa so izdrli našemljenci meče, posekali | A |
utaborili so se v predmestju in pred trdnjavska | vrata | napeljali dva topova, ki sta menda metala kamnite | A |
določenem času se je napotil res pred Ogrska | vrata, | kjer so ga sprejeli vodje sovražnikov razen | A |
kam. Stresnila se je, ko je nekdo potrkal na | vrata, | in trepetaje vstala, ko je vstopil grof Urh | A |
postalo po širnem mestu. Skozi mala skrita | vrata | ponosne hiše, ki je dandanes del cesarske palače | A |
potem pol zlepa, pol zgrda do vrat in skozi | vrata | v prednjo sobo, kjer ga je sprejel glasen smeh | A |
in kaznovati suroveža, ki je urno zaloputnil | vrata. | »Oh, sramota, sramota, in od takega hlapca! | A |
povešenimi očmi stala kakor okameneli podobi. | Vrata | so bila zaklenjena.Z okovano pestjo je udaril | A |
pripeljala do stanovanja. Tam so ga naslonili na | vrata | in zapeli odhodnico, eden tovarišev je potrkal | A |
vselej skočil izza mize, da mu je pri odhodu | vrata | na iztežaj odprl in se mu ponižno poklonil. | A |
jeli dohajati tovariši. Kadar so se odprla | vrata, | zganil se je Avguštin po vsem životu, ker je | A |
vendar je vselej še plaho pogledal, kadar so se | vrata | odprla in šele dva ali tri tedne pozneje je | A |
bilo, ga obiskati. Pridem v hišo, potrkam na | vrata, | pa nihče se mi ne oglasi, spet potrkam, dvakrat | A |
naravnost v njegov kabinet. Ravno sem hotel na | vrata | potrkati ‒ kar ostrmim in roka mi zastane. | A |
vedno odrivajo. Ta kebrček bi mi mogel vsaj | vrata | v cesarsko akademijo odpreti.Moj prijatelj Gimpelspa | A |
potolažen, spet iz hiše. Ko je Tonček zaprl | vrata, | sklene mati roke in goreče moli in prosi Boga | A |
za hlačni rob. Ko je za seboj zaprl bajtina | vrata | in počasi stopal po stezi mimo Logarjevega zelenika | A |
so hitro priskočili, a ne da bi bili odprli | vrata | in me prijeli, tiščali so jih norci, tiščali | A |
tiščali, kolikor so mogli. Naslonim se na | vrata, | uprem se na vso moč, odrinem jih, poderem vse | A |
zdravi ostanite!« se poslovi Tone in gre skozi | vrata. | Krčmar stopi za njim: »Mladi prijatelj, imejte | A |
počitnice, s seboj podobo, katero je nabil na hlevna | vrata. | Na podobi je bilo naslikanih šest huzarjev, vsi | A |
Precej jim povem,« veli hišna, odpre gostoma | vrata | in odide. »Gospod lajtnant, ako se prej preoblečet | A |
stala je tu že hišna in jima je pokazala velika | vrata. | V veliki sobi je sedela pri gorenjem oknu gospa | A |
domači obleki s pletenjem v rokah. Ko se odpro | vrata, | položi delo iz rok, vstane in jima gre nekoliko | A |
grlo razparal, še celo Janezek se zmuza skozi | vrata, | če le more.« Mohorica je bila pa Mišku tudi | A |
bodo kmalu jeli petelini peti,« godrnja mati, | vrata | zapahuječ. Ali kako se na novo zavzemajo, ker | A |
Ravno je vsa družba umolknila, kar se odpro | vrata | in v krčmo stopi stari Boltovec z glasnim: | A |
vstajali bi vam lasje pokonci!« Ko je danes odprl | vrata | in počasi stopil v krčmo, izpreletela je Levko | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |