nova beseda iz Slovenije
kakor preposvetni in presamostalni; tako se je | vprašanje | vrnilo na stanovsko stališče.Nesrečna misel | A |
Potlej najstarejša ženska Rudovaru prečita pisano | vprašanje, | on pa zameži ter govori razločno in počasno | A |
na srcu; odslej ne bom odgovarjala na nobeno | vprašanje. | « Toliko da se Cvetana bolj zgrudi nego sede | A |
vsevprek, pretresujoč najnujnejše življenjsko | vprašanje: | kako bomo odslej tešili glad, kje se bomo greli | A |
ni imel navodila, kako naj odgovori na tako | vprašanje. | Ostal je dosleden in odgovoril: »Dobro poznam | A |
dejansko dokazati, kako upravičeno je bilo to | vprašanje. | A vodnik me je iznenadil z neprijetno novico | A |
naklonjenega očima si niti misliti ne moremo.« Na to | vprašanje | sem točno odgovoril.Besedoval sem sicer jako | A |
beliti ni treba bohinjskemu gorjanu. Drugo | vprašanje | je bilo obširnejše: »Ženitna pisma se delajo | A |
strica, bodočega očima?« To preprosto kmetsko | vprašanje | ni bila majhna zadrega za mojo modrost in učenost | A |
materinsko ljubezen, ampak za samo gospodarsko | vprašanje, | ali naj ima otrok kmetijo, katere ne more kmetovati | A |
nad vašim Triglavom?« Vodnik odgovarja: »Vaše | vprašanje | ni novo.Marsikateri gospod mi je že trdil, da | A |
sem odgovoril: »Veseli me, da morem potrditi | vprašanje, | ki sem ga pričakoval.Ni še štirinajst dni minilo | A |
triglavar, preden sem nanjo naletel. Čul sem že tako | vprašanje | na tistem nevarnem mestu, in povem vam, da je | A |
tistem nevarnem mestu, in povem vam, da je to | vprašanje | zame hujše nego za vprašalca.Tedaj naredim, | A |
razgovor. Sam ni vedel, kdo mu je vdihnil to | vprašanje. | Na samem je hotel spregovoriti z očetom brez | A |
zadnje čase uganjala, in ti, Neža, menda tudi?« | Vprašanje | se je materi zdelo čudno.Strmela je v strop | A |
/ stran 124 . / Zdelo se mu je, da bo tako | vprašanje | najprikladnejše in da bo z dobro voljo ustregel | A |
med mladostjo in starostjo?« se mu je vrivalo | vprašanje. | Ali v razmišljanju se je pogreznil v nedoglednost | A |
Vročina kar žge.« »Res!« Bajželj je | vprašanje | kar prezrl, preveč ga je utrudila pot, ki jo | A |
je narekoval te besede. Mož jo je pogledal, | vprašanje | se mu je zaglodalo v dušo in ga grizlo ves dan | A |
ogoljufal? Pri jedi se mu je zdelo, da to ostudno | vprašanje | vpije še iz sklede, biló mu je, kakor da zija | A |
krave mukajo: »Kaj, če te je ogoljufal?« In to | vprašanje | je obtičalo v srcu obeh, očeta in matere, in | A |
zavekala. »Kaj bo?« je zaskrbelo Nežo in to | vprašanje | je vrtalo po njeni glavi ter ji že jemalo pamet | A |
zakrila obraz. Sedaj je udarilo vanjo tisto | vprašanje, | ki ji je štirinajst dni kradlo spanje in ji | A |
hrib. Obema je bilo težko in oba je morilo | vprašanje, | kaj bo z Agato.Mater je mamilo, nikoli se ne | A |
ljubilo v posteljo. Zadnje dni ga je morilo | vprašanje, | kaj bo rekla Agata in kako je sprejela njegovo | A |
ali je že mrtev? Kdo ji more odgovoriti na to | vprašanje! | Morda so ga že ujeli Turki, ga neusmiljeno | A |
je srdito odgovorila deklica na neljubo ji | vprašanje. | Almirin život je obšla pri tem mrzla groza. | A |
da bi bila mrtva, brezčutna stvar. Na tretje | vprašanje | pa odgovori Almira namesto Zalike: | A |
Pa ne pridem nikamor. | Vprašanje | ostaja vražje zanimivo in skrivnostno nedosegljivo | A |
naravni namen. In to se mi zdi edino pravo žensko | vprašanje. | V tej žalostni, nenaravni prikazni je prava korenina | A |
gospodinjila in časa bova imela dovolj, reševati žensko | vprašanje, | ako ga ne bodeta že prej rešila vidva z gospo | A |
težko, se bojim, strašno zvito je to nesrečno | vprašanje; | jaz ga imam dovolj.« »Torej ne bodete nadaljevali | A |
naših pesnikih?« vpraša gospod Mirodolski. To | vprašanje | ni bilo videti nič prav po volji Edvinu; nekako | A |
odgovori. Videti je bilo, da mu je bilo to | vprašanje | silno neprijetno. »Poskusite, rad bi | A |
njegovo delo, v katerem je reševal imenitno | vprašanje, | ni bilo še zagledalo belega dne.Njemu je posvečeval | A |
pomisli, da ji ni dal pravega odgovora na njeno | vprašanje; | mirno ji reče, a tudi ne kaj prijazno: | A |
Na to Rosana: »Če je res tako, zdaj pa drugo | vprašanje, | kaj sem vam storila, da vam ni prav; s čim sem | A |
tega otroka. Da ti vsaj nekaj odgovorim na to | vprašanje | ‒ veliko je gotovo pripomoglo k temu usmiljenje | A |
preteklost in sedanjost, mora si staviti to | vprašanje. | Od dne do dne biva ožji njen krog. | A |
V človeškem srcu je poeziji dom! Pa drugo | vprašanje: | Ali napreduje človeštvo?Čemu to vprašanje? | A |
vprašanje: Ali napreduje človeštvo? Čemu to | vprašanje? | Glej, človeški um dela čuda, katerih bi ne verjeli | A |
Krese se zagrohota: »To | vprašanje | je jako nepotrebno, dajala mi boš na sodbi zanje | A |
z njim vsako politično, narodno ali socialno | vprašanje. | Mož je znal samostojno misliti, pogovor z njim | A |
Rusijo, katero je razbilo na kosce orientsko | vprašanje. | Vsi smo mislili, da ga poruši in odnese prva | A |
kajti je baš ona pozvana, da reši orientsko | vprašanje. | To njegovo skrb za barbarski institut granice | A |
v bataljonu. To je bilo vselej njegovo prvo | vprašanje. | V januarju je bil na Mokrcu štab Dolenjske operativn | A |
dejal mitraljezec Klančar. Nekateri so načeli | vprašanje, | zakaj tudi tomšičevci ne bi šli za kak teden | A |
je javil sam z nekaterimi borci. Na Dakijevo | vprašanje, | kje je četa, ni vedel odgovoriti. Daki ga je | A |
dva kot onadva.« . /\ .. stran 36 . \/ »Hm, | vprašanje | so starši in otrok.Kam bodo šli, če jim požgemo | A |
najemal? Plača, socialno zavarovanje in še je | vprašanje, | če bi bila tako dobra, kot je Kristina.Videl | A |
Oče me je obiskal. Prvo | vprašanje, | ki mi ga je postavil je bilo, kaj mislim, ali | A |
Krištof se je oddahnil. Jasno je bilo, da je | vprašanje, | ki je padlo skozi lino, bolj opravičilo kakor | A |
zato pa so tem verneje tolmačile njune misli. | Vprašanje | stroškov je bilo torej urejeno.Zelo dobro urejeno | A |
izpregovoril Juri. »Poklical sem vas, da doženeva | vprašanje, | zaradi katerega tečejo že več let pogajanja | A |
Juri šepetal vnovič zardevajočemu dekletu to | vprašanje | na uho. »Ne, moj lepi Juri,« je s poudarkom | A |
in da bi se vi poročili z Marijo?« Dominikovo | vprašanje | je Otona močno presenetilo, kajti ni mislil | A |
v Devinu, prekanjeni Rajmondo. Prvo Otonovo | vprašanje | je bilo jako skrivnostno. »Kaj dela?« je vprašal | A |
potegnil Katarino k sebi. »Odgovori mi na eno | vprašanje, | Katarina,« ji je rekel polglasno.»Ko bi ti v | A |
tvoj sin ostati v patrijarhovih rokah?« To | vprašanje | je Otona spravilo v veliko zadrego in ves prepaden | A |
dobiti vodnika za tako nevarno potovanje?« To | vprašanje | je Katarino opozorilo na največjo težavo v njenem | A |
zopet pri njegovi postelji, je bilo njegovo prvo | vprašanje, | kaj da je hotel Rajmondo. »Rad bi govoril s | A |
kako ujame jastreb svoj plen?« Polonico je to | vprašanje | presenetilo. »Seveda sem videla!« | A |
»ali vprašali ste me in jaz sem vam na vaše | vprašanje | odkritosrčno odgovorila.« »Želim, da | A |
zadregi in zato ni dal odgovora na to Margaretino | vprašanje, | nego samo zaničljivo odmahnil z roko. | A |
»če sem pa tudi srečna nevesta, to je drugo | vprašanje. | « »Kaj se Vam je zgodilo, da ste se premaga | A |
Ali mi boš pomagal, Matija?« »Lej ga, kako | vprašanje. | Seveda ti bom pomagal! | A |
sem jo!« »Ali ni potem hudo?« je stavil novo | vprašanje | kaplan in organist je čudno zajokal in zahripal | A |
deblu divjega kostanja. In zopet mu pade v glavo | vprašanje, | kakor bi kdo zalučal kamen: Kje so Mikini laseki | A |
mesa in ga vreči na mizo in obsoditi, to je | vprašanje, | težko ... notranje vprašanje!« »Pojdiva, pojdiva | A |
obsoditi, to je vprašanje, težko ... notranje | vprašanje! | « »Pojdiva, pojdiva!« kliče župan. | A |
Potem boste pa do nadaljnjega svoje gmotno | vprašanje | rešili.« »Ne, ne,« sem zatrjeval, »to je izključeno | A |
pripeljemo domov?« »Vidite, vraga, to je bilo tisto | vprašanje! | Kam naj gre? | A |
bodočnosti. Vprašala me je, a meni je tako resno | vprašanje | povzročalo dolg čas. Ločila sva se ponoči pred | A |
izvedeti pravi povod od sebe samega in je ponavljal | vprašanje: | »Zakaj, zakaj?«Iskal je vsepovsod po spominih | A |
pripeljal?« In še predno pričaka odgovora, rešuje | vprašanje | sama. »Dopust si dobil, dopust, ali ne?« | A |
Tomaž, kako se nam godi, pa reci: O, hvala za | vprašanje, | bo že po malem, bo že!« Muhe letajo okoli novorojenč | A |
majhni in lepi izpod pisanega krila in zastavi | vprašanje: | »Kaj pa je?Kar hitro povejte!« | A |
odgovor dolžan. Vendar premetuje po mislih to | vprašanje | kakor mlada mačka žogo.Vsled opravka pride kasneje | A |
‒O dobro, gospod! Bog plačaj za | vprašanje, | se obrne Jernejček in pohvalno kima.Le poglejte | A |
stisne v pled, nato objame vse tri tema. Zadnje | vprašanje | popotnika mu šine še enkrat skozi glavo kakor | A |
njegovih žilah kri. In med možgani se posveti milo | vprašanje, | kakor bi posijala luč: Ali bi se peljal na Dunaj | A |
roko in gleda skozi okno. Pred čelom mu stoji | vprašanje: | Ali je vredno, ali je vredno? In za odgovor | A |
zlatookovanimi naočniki in pred njim zija votlo | vprašanje: | Čemu živimo? Nato gleda sanjavo v živo in polno | A |
Kaj se je zgodilo?« In na to | vprašanje | si je odgovoril sam trdo in mrzlo: »Nič!« In | A |
izvedeti pravi povod od sebe samega in je ponavljal | vprašanje: | »Zakaj, zakaj?«Iskal je vsepovsod po spominih | A |
pripeljal?« In še predno pričaka odgovora, rešuje | vprašanje | sama. »Dopust si dobil, dopust, ali ne?« | A |
imponirate s svojo srečo! Dovolite mi predrzno | vprašanje, | ali niste vi tudi socialist, takole krščanski | A |
Pridem tja in ona sama kost in koža. Prvo njeno | vprašanje | je bilo: Zakaj te ni bilo tako dolgo?In potem | A |
pivo ni dobro zate! sem zaslišal porogljivo | vprašanje. | Obrnil sem se k njim. | A |
ki je v dveh, sem odgovoril na neizgovorjeno | vprašanje. | Z razumevanjem mi je prikimala in sedla | A |
jo nekaj hipov gleda. Neumno se mu zdi tako | vprašanje | sredi deževnega gozda.Gleda jo naravnost v obraz | A |
doli kar dobro shajali drug z drugim. Drugo | vprašanje | so seveda dolgi in samotni sprehodi v neznano | A |
Začudeno sem jo pogledal. S poljubom mi je snela | vprašanje | z ustnic. - Pozneje, je rekla. - | A |
vklopi Maksimov spominski sklad in začne tipkati | vprašanje: | :RAZČLENI POMEN IMENA IKSION: Na izpisniku | A |
Presede se k tipkovnici logosinta in vstavi | vprašanje: | :KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZA OBSTOJ RAZUMNIH BITIJ | A |
močno želi in da je njuna združitev zdaj samo še | vprašanje | časa. To bere iz njegovih oči, nosnic, ki se | A |
odpove, tako kot se je zgodilo zdaj. Raf vstavi | vprašanje: | :OSTALI SMO BREZ SENZORSKE ZVEZE: KAJ NAREDITI | A |
Pred vsako živno infuzijo si zastavi Sumar to | vprašanje. | Kaj bi bilo, če ne bi več sprejel podaljšanja | A |
upravnik izpelje po zelo tehtnem premisleku. | Vprašanje: | mar Uri res tako zelo ogroža poslanstvo, da | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |