nova beseda iz Slovenije
kakor je nezmotljiva vaša pamet ...“ ”Orientalsko | vprašanje, | “ -- slavni mož se je ločil s svojim levim očesom | A |
svojim levim očesom od inseratov, ”-- orientalsko | vprašanje | ... hm ... je jako ... hm ... , jako zamotano ...“ | A |
na grešnih ustnicah, prešerno, komaj prikrito | vprašanje | v črnih očeh.Naglo je izpraznil stekleničico | A |
pezo svojega razuma in svojega ugleda to tehtno | vprašanje, | ki je nerazrešeno in do besnosti diskutirano | A |
stališče, raz katero nam je razmotrivati znamenito | vprašanje, | -- v zadnjih časih najvažnejši predmet vsega | A |
kakor je; človek natakne naočnike, razreže vse | vprašanje | v tisoč koščkov ter zapravlja svojo učenost | A |
hiša je takó prokleto majhna! In še eno važno | vprašanje: | kaj imam sploh pravico zahtevati kruha od te | A |
domisliti ničesar. - Ne zameri, Ali paša, to | vprašanje | je tako težko in zavozlano, da ti ne morem odgovoriti | A |
klonilo srce in tako je zaslišalo malodušno | vprašanje: | Kam? | A |
Kam? | Vprašanje, | popotniku neznano.Kje je konec, zaželjeni cilj | A |
Kje je konec, zaželjeni cilj? | Vprašanje, | ki je sramota za živega človeka. »O | A |
je bilo na visokem, neženskem čelu zapisano | vprašanje: | ”Kdo si pač?Odkod si prišel? | A |
ali na levi, - nekaj se je moralo zgoditi. | Vprašanje | je, kaj je bilo to.Šum je bil docela nenavaden | A |
Odgovorila je mehko in mirno, kakor na ljubeznivo | vprašanje | o vremenu ali o zdravju. ”Vse ste sami razmislil | A |
tako prijazno smehljala? ... Da, naposled je | vprašanje, | če se je res smehljala ...Tepec jaz, - in kako | A |
Že mi je bilo, da bi se zasmejal, ko me je | vprašanje | zapeklo na ustnicah. ”Pravijo, da si bil | A |
in navsezadnje . / . / stran 122 . / je še | vprašanje, | če njegova svetost ni zgolj hinavščina ter ošabnost | A |
tako pozno; najbližje, skoro najimenitnejše | vprašanje | je bilo, na jeziku je ležalo, in vendar nihče | A |
hinavščine. Zdaj pa se je nenadoma oglasilo | vprašanje, | ki je moral razločno odgovoriti nanj in ki mu | A |
so otroci?“ Ali malokdo se je zmenil za to | vprašanje, | vsi so imeli drugih opravkov dovolj. Mati | A |
tako mirnim glasom, kakor da se mu je zdelo | vprašanje | nespametno in tudi jaz se nisem nič začudil | A |
godilo se ti bo slabo na tem in na onem svetu. | Vprašanje | je, če je Jakob Nesreča ropal, in ne, kaj je | A |
nočjó, zakaj bi me bilo škoda. To je bilo tisto | vprašanje, | ki me je mučilo nerazrešeno od prvih solz in | A |
posvetil edino odgovoru na to veliko in imenitno | vprašanje. | - ”Kaj bi mu ti odgovoril, Peter?“ | A |
zmotil ... saj to, glej, saj to je bilo poglavitno | vprašanje. | Če se je v temi zmotil, tedaj je bila zmota vse | A |
In kakor prej nikoli, prišlo ji je na jezik | vprašanje: | ”Zakaj mora biti tako?“ | A |
nejevoljno in se je vrnil k oknu. »Tisto neumno | vprašanje! | Zbogom, Barica!« | A |
je bilo tega . / . / stran 8 . / treba, to je | vprašanje. | Nebó se je stemnilo, pričelo je na lahko deževati | A |
Vrh tega se mi je zazdelo, da je bilo moje | vprašanje | bedasto in neprimerno. Portir je komaj vidno | A |
način se mislite urediti?“ Slivarju je bilo to | vprašanje | neprijetno, zategadelj namreč, ker ni imel sam | A |
najboljšega učenca v razredu. Na Slivarjevo začudeno | vprašanje | je odgovoril s pusto besedo, a takojnato je | A |
Tratnikovih, in če pride kaj iz Ljubljane, je | vprašanje; | morda šele na zimo.Tako je, vidiš, Berta! | A |
TISTO | VPRAŠANJE | Bil sem v kraju, ki ga prej še nikoli nisem | A |
petnajst, - to bi se naposled shajalo, samo | vprašanje | je, kdo bo kuhal.Postrežnice nikakor ne more | A |
kaj. »Kaj je s tabo?« je ponovil Krničarjevo | vprašanje | z rezkim glasom in kakor strah in srd se je | A |
pravice človek, piše jim jo Bog. Zdaj je le | vprašanje, | kdo da je poklican in dolžan, da zagrebe to | A |
Kaj je pa rekla?« Anica ni pazila na njeno | vprašanje. | »Ali ste tudi vi gluha,« je očitala | A |
spominu Anici. Vedno in vedno na novo ji je prišlo | vprašanje: | Kaj je smrt, ali je smrt res nekaj groznega, | A |
Bog pomagaj,« je k sreči na desno uho ujela | vprašanje | Marjanica, »saj imate oči, to je lice.Da niste | A |
zastonj govoril«, kakor je vselej Anže modro svoje | vprašanje | podprl, da po njegovi misli konj nima pameti | A |
razum v nji, in prvič nocoj si je zastavila | vprašanje: | »Ali se nisem prenaglila? | A |
/ stran 134 . / »S kom?« je ponovil vikar | vprašanje | v tretje.Njegov glas je bil zdaj vsakdanji, | A |
Vikar je zastrmel vanjo in zašepetal vneto | vprašanje: | »Sancta1?« Potem je šel in je sam odprl | A |
roke proseče. »Kaj se je zgodilo?« je ponovil | vprašanje. | In zopet je ponovila le eno besedo: »Gospod | A |
nejevolje se mu je prikazal na obrazu, neko plaho | vprašanje | mu je lebdelo na ustnicah, ki so gibale nemo | A |
s kom pojde nad kmete? Moj Bog, kako neumno | vprašanje! | Jeronim Thurn ima dvajset biričev. | A |
vprašal kmete: »Kaj boste odgovorili na povelje in | vprašanje | visokega gospoda podglavarja, gospoda Adama | A |
in vsak posebej vsem. Vstalo je sicer vanje | vprašanje, | kako bo vendar poslej.Ali bodo mesece in tedne | A |
odrasla. Pri odraslem človeku pa se takoj zastavi | vprašanje, | kaj bo delal v življenju. »Le kaj bom | A |
hud?!« se je navidezno razjezil. »Ne, ampak | vprašanje | je precej čudno...« »Kar reci!« | A |
sem odgovarjal resnično in pravično na vsako | vprašanje. | Odgovoril sem torej: »Nič več ga ne pijó francoskega | A |
očita vest ničesar?« ponovi predsednik svoje | vprašanje. | »Ničesar!« | A |
Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! | Vprašanje | je torej: me li hočete poslušati?« Gospa | A |
»Boste pa veliko dote imeli?« Na to | vprašanje | je komaj čakala: »Lahko rečem, da bo večja kot | A |
seboj delila. »Torej koliko?« ponovim svoje | vprašanje. | »Da ne bo krivice ne na levo ne na desno | A |
Pričakovali smo te pa šele o božiču.« Na | vprašanje, | kaj dela mati, je pokazal na breg Karlovščice | A |
kaj vam govori?« je ponavljal velikan svoje | vprašanje. | »Vidim ga, poslušam ga,« je pričela starka slovesno | A |
Luki, beraču, »kaj očitajo tebi?« »Hvala za | vprašanje, | gospod visoki!« je odgovoril letá ponižno »in | A |
karkoli jih je v nebesih, naj vas blagoslové za to | vprašanje! | « »Kradel je, milost vaša,« je izpregovoril eden | A |
očeh in z jokajočim glasom je odgovorila: »Kako | vprašanje | je to, eminenca!Rdeče nogavice nosim, ker vendar | A |
na jok, kar je kazalo, da se je kardinalovo | vprašanje | dotaknilo boleče tajnosti. »Sem in nisem!« je | A |
dostavil: »Dovolite, veličanstvo, preponižno | vprašanje? | « Zopet je cesarjev zaspani pogled obtičal na | A |
pred Sv. Florijanom zbrala množica ljudi. Na | vprašanje, | kaj se godi, so mi povedali, da bodo vsak hip | A |
njeni zaroki z Andrejem Smoletom. Sprožilo se je | vprašanje, | če bi se je ne dalo odvzeti njenemu ženinu. | A |
pohujšanje. Vsa Ljubljana se je za pereče to | vprašanje | ravno tako zanimala kakor za pripetljaje na | A |
carissime, boš li res ploh vlačil ta predpust?« To | vprašanje | je razkačilo teologa: »Kaj me vendar tako povprašujete | A |
je ponovil Kastelic s kislim obrazom svoje | vprašanje. | Odgovorilo se mu je skoraj osorno: »Potrpi, | A |
svetlost, ste vprašali, kako misli ljudstvo? Modro | vprašanje | je to in, če dovolite, vam odgovorim, dasi sem | A |
bila stara duhovnika odšla, je ponovil svoje | vprašanje: | »Kdo vam bodi spasitelj, če ne svečeniki?« | A |
mi bodeš odgovoril, če te vprašam?« »Če bo | vprašanje | pošteno, dobiš tudi pošten odgovor!« | A |
nemških vojakih?« vprašal je vitez. »Hvala za | vprašanje, | sveti oče!V vojskah in v moritvah! | A |
kakor črna senca se je vedno za mano plazilo | vprašanje: | kaj boš ti, ki še očeta nimaš!Postal sem bojazljiv | A |
rdeči biseri in mnogobarvne trave. Imenitno je | vprašanje, | ali so te primere upravičene ali ne.Mi pa tega | A |
zidine!« Vsak bo rad pripoznal, da je bilo to | vprašanje | kočljivo in da se je mladi mož nahajal v stiskah | A |
skoraj po vsaki drugi besedi vpletel med govorico | vprašanje: | »Bin ich nicht ein verfluchter Kerl, was?«To | A |
trdno sklenil današnji dan izreči odločilno | vprašanje. | Vidiš, takšen bedak sem bil tisti dan! | A |
bil čudno vznemirjen in razburjen. Na vsako | vprašanje | je ostro odgovarjal.Kar pride sluga in pove | A |
meni. Ko pa je starec tretjič ponovil svoje | vprašanje, | je v meni vse zakipelo in končno prekipelo. | A |
Sveta trojica, pomagaj! To je bilo | vprašanje, | pred katerim sem se tresel vse te dni, kar so | A |
nisem vedel odgovoriti.. Ponovil je še enkrat | vprašanje: | »Kaj torej?Ali še vedno veruješ, da so čarovnice | A |
sosednji sobi. Umel ni, kaj se je odgovorilo na | vprašanje | o papistu. Nekoliko pozneje se zopet začuje | A |
papist, ko te je vprašal po knjigi?l Na to temno | vprašanje | odgovori deklica tresoče: mSumnjal je, da smo | A |
sošolec Gobček predavatelju Rad Laju zastavil tole | vprašanje: | »Gospod predavatelj,« je začel Gobček, »kaj | A |
prnesu, pa bi se spodobl, NE! da mi odgovoriš na | vprašanje, | ne pa da si poskušaš ispahnt možgane s postavljenjem | A |
izprosil od prijaznega soseda; in vsakič, ko mi je | vprašanje | butnilo v kuštravo glavo, sem si ga iznajdljivo | A |
Pa sem imel dve muhi na en mah! | Vprašanje | je zbegano poletelo skozi okno in se spraševalo | A |
tu, madona?« »Hladi prevrelo glavo, hvala za | vprašanje, | « je odgovorila stara mama.»Glede razdejanja | A |
Hamlet!« »Zapisano ali ne zapisano, to je zdaj | vprašanje! | « »Ti tudi ne moreš iz svoje kože, nesrečnež | A |
naj se odžejam šele, ko dobim odgovor na vaše | vprašanje, | « ga je ta prehitel.»Pa se nisem; samo dušo sem | A |
slišati! V njej je bil pravi odgovor na vaše | vprašanje! | « »Kaj ‒? | A |
mu je zdelo, da se dviga začudeno in proseče | vprašanje | po gospodinji.Marička s svojimi objokanimi očmi | A |
se zadrevil v Žužemperk. Šumbrežanovo neumno | vprašanje | s tlačani in krivično kljubovanje samostanu | A |
da vzame Jalan Košato Jelko. Tako bi bilo | vprašanje | bodočega poglavarstva nad Kozorogovci najlepše | A |
Naše ženske žanjejo pšenico.« Jelenovo | vprašanje | se je zdelo Roži otročje. »Prav imaš,« je prikimal | A |
kmetje so začeli živ posvet. Najprej so rešili | vprašanje, | kdo je ta gospod Poljak s Kolovca, da je gospoda | A |
ali mi boste dali Polonico?« bilo ji je to | vprašanje | po čudi, vendar je dela svoje precej debele | A |
obrnjen, drugače bi bil ta videl, da je na njegovo | vprašanje | kar prebledel.A takoj je z glavo stresel in | A |
glavi zverižilo, pa ne bi resnično bilo?« To | vprašanje | mu je vedno vstajalo.Od kraja je že verjel. | A |
stran 51 . / nika oviti. Ne da bi ji na njeno | vprašanje | odgovarjal, vpraša jo sam in s tresočim se glasom | A |
vpraša jo sam in s tresočim se glasom ono staro | vprašanje, | ki se nam neudeležencem zdi smešno, ali je onim | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |