Vtem so ženske sedle za mizo, pripravile pisno orodje, dale Rudovaru požirek nekovega soka, pritrdile razne žice na stol in na Rudovarovo telo ter pripele nekaj posebnih žic v telefonsko vezo z osrednjo vlado, kakor je to pojasnil četovodja. Potlej najstarejša ženska Rudovaru prečita pisano vprašanje, on pa zameži ter govori razločno in počasno: »Nenavadnega človeka ste ujele v svojo oblast, ve zvijačne, stare grdobice, in zelo se pokesate, kadar mi vrnete prostost. Porodil sem se okoli dve sto let pred vami in upam, da se bom življenja veselil še ondaj, ko bode že davno porabljen kolomaz, ki se izcvre od vaših teles.