nova beseda iz Slovenije
trenutek prebujenja, resničnega prihoda k sebi. [...] | Volja | ne prihaja do česa tujega, prihaja sama k sebi | B |
delujeta dve volji, na kateri se razdeli ”večna | volja | do narave“: potrjujoča in zanikajoča volja, | B |
večna volja do narave“: potrjujoča in zanikajoča | volja, | ki sta v nenehnem spopadu, obe nenehno delujoči | B |
Glej, se čudi Marija, saj to je Potrjujoča | volja | sama!Zdi se, da volk in konj ne vidita pava | B |
problem prehoda: le kako večnost, tista tiha ” | volja, | ki ničesar noče“, preide v svet, v življenje | B |
in da ga prav lahko tudi ne bi bilo, ko bi se | volja | odločila drugače, namreč če ne bi sledila ljubezni | B |
kaj pa sploh je bistvo svobodne volje? Če ima | volja | na voljo dve možnosti, potrditev ali zanikanje | B |
res lahko rečemo, da je svet, ki ga je božja | volja | kot potrjujoča izbrala, povsem kontingenten | B |
spomniva se, da se očenaš glasi: ”...zgôdi se Tvoja | volja“ | - namreč Tvoja, ne moja!Tvoja volja pa je | B |
Tvoja volja“ - namreč Tvoja, ne moja! Tvoja | volja | pa je zame nujnost - le kako naj bi bila nekaj | B |
ali ”božja previdnost“ ali preprosto ”božja | volja“ | ? Mar ne bi bil to konec znanstvene, pa tudi | B |
njegova pravica do vladanja je bila to božja | volja, | je tako določal tuzemski red ali je bila to | B |
je nad njim skazala tako Hudičeva kot Božja | volja) | (Saloma naj bi pomenilo ranljivo pêto ali ki | B |
Koroškem na binkoštni ponedeljek leta 1838: „Božja | volja | je bila, da se je mnogotero jezikov na svetu | B |
manjšinca” osvobodil tega hudega bremena. Ne dobra | volja | soseda, ne izjemna moč lastnega značaja, temveč | B |
ali kaka oblast smela zahtevati, temveč dobra | volja | in prijaznost posameznika, ki je ni dovoljeno | B |
projektov take vrste ne odloča dobra ali slaba | volja | posameznikov ali celo velikih množic v eni generaciji | B |
zagotovljeno preživetje, edini pogoj preživetja pa je | volja | Slovencev samih, da svoj jezik izročajo svojim | B |
to rad, a narava noče. Po naravi pa se izraža | volja | Boga.Kadar narava česa noče, pomeni, da Bog | B |
soditi in obsojati, kakor da bi bila svobodna | volja | zgolj kaka jutrovska prispodoba iz Svetega pisma | B |
vozimo in mujamo, Vas pa nikjer! Je že božja | volja, | da se v svojem življenju nikoli ne bova videla | B |
ekscedirati. Bog vedi, če bo čez leto dní moja | volja | tako vesela; zatorej -- dokler je ura!-- | B |
komplimentov delati, ker jih ne znam, a še manj me je | volja | zaradi slabih honorarjev stradati.Kaj še! | B |
sem prišel v pekél. Prah in vročina in slaba | volja | brez konca.Ko bi tako mogel kakor ne, bi takoj | B |
Zakaj se dalje ne tiska? - Če Te je zdaj | volja, | da mi nekaj pošlješ, stôri to brzojavno.Ker | B |
Govoril bom s Teboj, kadar in kakor bo Tvoja | volja. | Ako boš zahtévala, - vidim Te samó vsake svete | B |
(zdaj sam ne vem, ali je to dobra ali slaba | volja) | Ti píšem kaj bolj pametnega.Ali saj ni treba | B |
opombe sem napravil cele litanije! -- -- Moja | volja | se je malo zvedrila; tudi zato, ker je odlegel | B |
občinskih volitev. Potem pa kakor bo božja | volja. | 0, da bi le tako len ne bil, len, len, len! | B |
bom v Trstu predaval. Nato pa -- kakor božja | volja! | Tukaj ne morem, na noben način ne morem delati | B |
dolgčas, se spomnim nanj, in takoj me mine slaba | volja. | Napósled, - zdaj morda ni več takó smešen. | B |
namero uresničili. Tedaj se je vse ujemalo: | volja, | telesna priprava, oprema ter sobotno popoldne | B |
ljubezen je lepota, najvišja kvaliteta, moč, | volja, | mir, spokojnost, ljubezen je svoboda.Vsaj takole | B |
globlje dihanje po klancu navzgor spet približala | volja | do dela, kreiranja in ljubezni.Hribi so naprave | B |
mučeništvu. Če bom postal mučenik, je to Alahova | volja, | v nebesih bom, če se vrnem iz vojne domov kot | B |
ni nič narobe, vsak lahko je, kolikor ga je | volja, | vendar se je nanj spravil pred pulom.Vsakdo | B |
vsemogočna kot fanatičnim fundamentalistom Alahova | volja. | Če je kje kakšen bog, potem je po mojem | B |
* * * Ampak nebeška | volja | je bila taka, da mi bosta tisti marec in tisti | B |
ta svet, tudi ta sistem, da je očitno božja | volja | in ga je zato treba pač uživati... Ti | B |
pokazalo na koncu, počasi nam je pošla še tista | volja, | ki smo jo imeli.Saj do rabutanja jajc sploh | B |
večkrat s priznanjem o zamisli Cankarjeve knjige | Volja | in moč, ne da bi se spuščal v oceno njene izvedbe | B |
češ: »Ne, pač pa zdajle!« In smeh in dobra | volja. | Vendar smo se mi prišleci kmalu poslovili, kajti | B |
osebo. Seveda je njegova tako mimogrede izražena | volja | do obtoževanja družbe veliko prešibka, da bi | B |
priča tudi dejstvo, da se njegova pisateljska | volja | ustavlja vedno pri golih spolnih faktih, ne | B |
dobro poznal, pa je vedel, od kod njegova slaba | volja. | Bil je žejen, in to žejen kozarca dobrega vina | B |
revolucionarnost, zlasti ker se je nacionalna | volja | kmalu začela spajati s socialno revolucionarnostjo | B |
se že kaže njegova organizacijska uredniška | volja. | Tu pravi: »Ko je avstrijska policija prepovedala | B |
našo usodo v strašnem vesolju. Naša moralna | volja | se ne sme opirati na nekakšna večna razodetja | B |
spraviti v red po svojem okusu in spoznanju. Ta | volja | je tragično resna in dostojanstvena.Človek bodi | B |
osebnost. Tako je bilo, dokler se ni tudi pri nas | volja | naroda razširila na realnejše in odločilnejše | B |
Vi pa ostanite tu in počenjajte, kar vas je | volja, | in se pojdite skupine, taktično spretnost in | B |
Osvobodilna fronta kot celota, se pravi kot | volja | slovenskega naroda.Na vsaki seji in na vsakem | B |
partija, marveč je v prenekaterem smislu očitno | volja | naroda ali zmeraj zavest o pravem interesu naroda | B |
prijetne noči. Toda smeh in naša splošna dobra | volja | sta nam pomagala tudi pri tem. Idilo na Kamenjaku | B |
v isti smeri, kot da bi jih vodila ena sama | volja. | V Podlipoglavu je imel nato Izvršni odbor pomembno | B |
knjižice ostane torej pozitivna samo - dobra | volja. | Kar se pa te strani tiče, se Književnost z Vidmarjem | B |
birokratizem in njegove izrodke. Ta dosledna | volja | k socializmu je neustavljivo vodila vse do cilja | B |
prav nobenega vpliva. Kako se je upoštevala " | volja | naroda", kaže tudi to, da poverjenik za notranje | C |
1996) - Jurij Perovšek, Slovenska državna | volja | v prvem desetletju jugoslovanske krize, v: Slovenci | C |
Tako naj bi bila inteligenca in politična | volja | teh bivših oprod papeštva prežeta zgolj z nacionalnim | C |
za človeško delovanje, pa tudi sama svobodna | volja | je zgolj iluzija, katero mora razumevanje logične | C |
družbi ni več prisoten kot manifestna politična | volja" | , ter o tem, da se marksistični teoretiki obnašajo | C |
moč - tudi koncentrirana moč, ki ji pravimo | volja | -, da sprejme njen izziv ter se v razmerju do | C |
Lyotard? Od Kanta naprej vemo, da je to lahko samo | volja: | Kantova etika je prva misel, ki je znala ustrezno | C |
hoteti in hotenje neskončnega koincidirata. | Volja | je volja neskončnega: sámo neskončno se hoče | C |
in hotenje neskončnega koincidirata. Volja je | volja | neskončnega: sámo neskončno se hoče - kot neskončno | C |
Benthamovem univerzumu, ki mu vlada vsepričujoča | volja | po nadzoru, ni mesta ne za željo ne za družbeni | C |
da postane podložnikom zakona zakonodajalčeva | volja | popolnoma nedvoumna, njen racionalni, nesamovoljni | C |
katerih izvor je zgolj in samo zakonodajalčeva | volja. | Če je telo kot tako že vnaprej podvrženo najrazličn | C |
moči zakona enakosti, pa naj se izraža kot obča | volja | ali kot nedotakljivost elementarnih človekovih | C |
srečno" srečanje: če je na eni strani prikrita | volja | do nadzora, ki poniža, reducira željo na zahtevo | C |
vznikneta univerzalna pravica in univerzalna | volja, | reprezentira skrajno mejo tega diskurza.Sade | C |
Sadov projekt emancipacije nosi subverzivna | volja, | ki gre v spodkopavanju vsake avtoritete, vsake | C |
od enega predmeta do drugega, ker je njegova | volja | patološko aficirana - išče neko posebno Dobro | C |
Kantovo interpretacijo "zvestobe" želji. Kajti | volja, | ki se podredi zakonu, je volja, ki si je prišla | C |
želji. Kajti volja, ki se podredi zakonu, je | volja, | ki si je prišla na jasno glede same sebe, glede | C |
hoče, skratka, "razsvetljena" ali "odločena" | volja, | če parafraziramo Lacana, volja na drugo potenco | C |
ali "odločena" volja, če parafraziramo Lacana, | volja | na drugo potenco, volja, ki hoče sámo sebe. | C |
parafraziramo Lacana, volja na drugo potenco, | volja, | ki hoče sámo sebe.Edino taka "odločena volja | C |
volja, ki hoče sámo sebe. Edino taka "odločena | volja" | lahko od subjekta zahteva, da ne popusti, ne | C |
"Dovolj!" Te omejitve pa | volja, | ki je pri Kantu očiščena vsake patološke aficiranosti | C |
ta zli užitek, vpisan v sam naravni zakon. | Volja | do užitka sovpade z voljo po destrukciji, ker | C |
Suveren ni individuum, pač pa je suverena edino | volja | Drugega, ki s svojo zapovedjo decentrira subjekta | C |
zločinov" proti človekovi naturi, dobi tudi | volja | do užitka svoj smisel.Sade na neki način vendarle | C |
potrebuje "pomoč", orodje, da bi se lahko njena | volja | do užitka realizirala.Zato si Sade prizadeva | C |
to, da se podredi volji do užitka. Za sadista | volja | do užitka vztraja, insistira, četudi Drugi ne | C |
ki bi konstituirala njegovo avtonomijo. Edino | volja | do užitka je tista, ki daje subjektu pravico | C |
pulzije in jo mora "posvetiti" z Drugim, kajti | volja | do užitka ni pri Sadu priznana v njeni nasebnosti | C |
žrtve volje Drugega, subjekta, ki ga razcepi | volja | Drugega. Sade se je v svoji fantazmi resda postavil | C |
zanazajsko vstajenje Drugega: najprej je dana | volja | do užitka, zapoved užitka, ki ji šele mora najti | C |
njegovo voljo poistoveti s kaprico. Sadovska | volja | je volja, katere zakon je ravno zanikanje vsakega | C |
voljo poistoveti s kaprico. Sadovska volja je | volja, | katere zakon je ravno zanikanje vsakega zakona | C |
ki elegantno zavrne samo alternativo um ali | volja, | izhajajoč iz teze, da je za stoike volja um | C |
ali volja, izhajajoč iz teze, da je za stoike | volja | um. Stoiška koncepcija volje, boulesis, nedvomno | C |
interese. Lahko bi rekli, da je strast za stoike | volja, | ki je sicer v subjektu, ni pa subjektova volja | C |
volja, ki je sicer v subjektu, ni pa subjektova | volja, | ni volja, ki bi jo subjekt priznal za svojo | C |
sicer v subjektu, ni pa subjektova volja, ni | volja, | ki bi jo subjekt priznal za svojo, v kateri | C |
ekstimizacijo" volje glede na um oziroma sama umna | volja | implicira možnost svojega sprevrženja.Natančneje | C |
sila. V samem logosu se spopadata dve volji: | volja, | ki spoštuje zakon, mero logosa, in volja, ki | C |
volji: volja, ki spoštuje zakon, mero logosa, in | volja, | ki se je emancipirala od uma, volja, ki deluje | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |