volja (1.101-1.200)

more biti nič drugega kot avtonomija volje.	Volja	je pri Kantu definirana kot svobodni vzrok,	C
kot tak ločen od verige vzrokov in učinkov: "	Volja	je vrsta kavzalnosti živih bitij, kolikor so	C
pogoj zadostnega razloga, ker ni drugega kot	volja	oziroma tisto, čemur Kant pravi svobodna vzročnost	C
tisto, čemur Kant pravi svobodna vzročnost. Ta	volja,	ki je na sebi nerazložljiva, je tisto, kar uhaja	C
ne določa načelo zadostnega razloga, pač pa	volja,	ki jo Schopenhauer identificira z Ding an sich	C
jo Schopenhauer identificira z Ding an sich.	Volja	kot določilo subjekta, ta volja brez razloga	C
Ding an sich. Volja kot določilo subjekta, ta	volja	brez razloga je lahko le vzrok same sebe.Toda	C
svobodni vzrok /une cause libre/, se pravi,	volja:	"Samo eno stvar vidim v nas, ki bi nam lahko	C
svobode odločanja oziroma volje, kajti edino	volja	je popolnoma v naši moči. Pravzaprav je za Descartes	C
svojem nenehnem prizadevanju za to, da ostane	volja	in actu, odločena, da ostaja zvesta sama sebi	C
Sebstvo, kot ga razume Descartes, je potemtakem	volja,	ki se ukvarja sama s sabo.Tu ni nobenega nanašanja	C
na moralni zakon kot pri Kantu: kartezijanska	volja	je dobra, če je v polni meri volja, se pravi	C
kartezijanska volja je dobra, če je v polni meri	volja,	se pravi volja, ki se zares hoče. Descartes	C
je dobra, če je v polni meri volja, se pravi	volja,	ki se zares hoče. Descartes torej že zaznamuje	C
Boga velle in vide eno in isto, je človekova	volja	ločena od tistega, kar hoče, zato se nenehno	C
ve zase", se ne pozna. Prav kot ne vedoča se	volja	je poslej identična svobodi. Taka volja je čista	C
se volja je poslej identična svobodi. Taka	volja	je čista spontanost, neskončna in nedeljiva	C
nam bodi naredili." Povedano drugače, dobra	volja	Drugega je lahko zgolj moja domneva, predpostavka	C
določene bojazni". Pri Descartesu je svobodna	volja	vseskozi kontaminirana s samovoljo, samo da	C
med mojo voljo in voljo Drugega, kajti moja	volja,	naj je še tako arbitrarna in kapriciozna, mi	C
Descartesa velja: "ni drugega jamstva kot dobra	volja	Drugega", kot pravi Lacan, prav zato, ker je	C
kot pravi Lacan, prav zato, ker je ta dobra	volja	radikalno vprašljiva.Iz varljivega Drugega pa	C
zakon pravi sic volo, sic jubeo - naj bo moja	volja	razlog.Vseeno pa je za Kanta subjektovo nezaupanje	C
neutemeljeno, da ne rečemo celo neokusno, ker je ta	volja,	ki se hoče, ki zahteva brezpogojno pokorščino	C
zakona: "deluj tako, kakor da bi morala tvoja	volja	povzdigniti maksimo tvojega delovanja v obči	C
svobodno odločanje v digniteto zakona, si edino	volja,	ki hoče biti volja zakona, zasluži ime svobodne	C
digniteto zakona, si edino volja, ki hoče biti	volja	zakona, zasluži ime svobodne in dobre volje	C
za Kanta ključni problem: kako misliti, da je	volja,	določena z zakonom, svobodna?Kot opozarja Lacan	C
moremo namreč dojeti, "kako je možna svobodna	volja"	, zato pa lahko mislimo dejstvo, da se zavedamo	C
subjekt dati pristanek volji, ki je sicer njegova	volja,	vendar le, kolikor gre za umno voljo, voljo	C
jubeo, z znamenitim Juvenalovim "naj bo moja	volja	razlog", skratka, proti vsem razlogom.Nima druge	C
in Rogozinskega, favorizira nesvobodo volje:	volja	je izvirno receptivna, sprejme zakon, ki prihaja	C
psihoanaliza, in to prav v tisti meri, v kateri je	volja	v tej tradiciji, če smemo tako reči, v službi	C
senčno področje volje, kjer se pokaže, da je	volja,	ki prežema subjektova dejanja, volja do užitka	C
da je volja, ki prežema subjektova dejanja,	volja	do užitka, izvirno zla volja, indiferentna do	C
subjektova dejanja, volja do užitka, izvirno zla	volja,	indiferentna do subjektove usode. Aristotelovsko	C
želi, ni v skladu z njegovo voljo. Vse prej sta	volja	in želja v nenehnem sporu. Kanta, kot smo videli	C
danes? In tako kot pri stoikih je tudi za Kanta	volja,	"dobra", se pravi, ona sama, le če je očiščena	C
ki vztraja pri svojem brezpogojnem Hočem!,	volja,	ki se ne meni za nobene ovire, za nobene meje	C
gonu, temveč zgolj v pravilu, ki si ga sama	volja	naredi za rabo svoje svobode, tj. v maksimi	C
dejanjem, katerega načelo in izvir je njegova	volja,	potem se zdi, da "etična revolucija" le ni tako	C
zaradi užitka, zato da streže volji do užitka.	Volja	do užitka v nekem smislu sploh ne dovoli spraševanja	C
tisto, kar ji gre, zato bi lahko rekli, da je	volja	do užitka po definiciji "neozdravljiva".Tu gre	C
razloga" samega subjekta napeljuje na sklep, da je	volja	do upravičevanja vendarle "ozdravljiva".Opozicijo	C
kastraciji. Sade pa naredi še en korak in pokaže, da	volja	do užitka vztraja tudi onstran zahteve Drugega	C
da je to pričakovanje laž ali utvara, ker je	volja	do upravičevanja, prav s tem, da ohranja subjektov	C
ponovno rodi v perspektivi "Naj se zgodi tvoja	volja"	.Ta privolitev zahteva izničenje ne le patološkega	C
vzniknil zgolj kot subjekt hegemonikona. Toda ta	volja	vseeno ni volja Drugega, Boga, pač pa je sam	C
subjekt hegemonikona. Toda ta volja vseeno ni	volja	Drugega, Boga, pač pa je sam Drugi.Temu Drugemu	C
omejevati z ničimer: radikalno kapriciozna	volja.	To odvisnost Zakona, Drugega, od kapriciozne	C
moralnega zakona, mogoča edino, "kolikor se	volja	z njim /zakonom/ obveže zgolj k temu, da iz	C
dozdevna avtoafekcija prikriva, kako je subjektova	volja,	in to tako v morali kot v perverziji, zmerom	C
Kantov moralni zakon ravno ni isto kot sadovska	volja.	Kantovskega uma ni mogoče priličiti arbitrarni	C
je v nečem, kar jima je vendarle skupno: tako	volja	do užitka pri Sadu kot moralni zakon pri Kantu	C
prvega proizvede moralni zakon, drugega pa	volja	do užitka.Tisto, kar Kant sam priznava, je razcep	C
nezamisljivo, je, da bi bila vzrok tega razcepa	volja	do užitka, da bi se za moralnim zakonom, ki	C
subjektove dobrobiti, celo življenja, skrivala	volja	do uživanja, neki Hočem!, ki ga ni mogoče "spraviti	C
užitkom. Ta razcep, ki ga v subjektu proizvede	volja	do užitka, ostaja pri Kantu v senci in ga na	C
užitek, je za Kanta monstruozna, ker je kantovska	volja	volja samega uma. Ko bere Sada in Kanta, je	C
za Kanta monstruozna, ker je kantovska volja	volja	samega uma. Ko bere Sada in Kanta, je za Lacana	C
žrtvovanje. Temu užitku kot delitelju Lacan pravi	volja	do užitka. Tu se pokaže, da ni nobenega nasprotja	C
s tem bi namreč dopustili obstoj zaporednih	volja	v najvišjem Umu.Si je v volji, ki je bila zmožna	C
prej sama "nemožnost takšnega dokaza". Prav	volja	Boga je tista, ki telesom in vsem ostalim stvaritvam	C
volontez toujours efficaces, vedno učinkovitih	volja,	ne bi bil voljan uskladiti z našimi desirs toujours	C
dobesedno podredil Adamovi: "tako je bila božja	volja	oziroma splošni zakon narave, ki je resnični	C
vreden svojega imena, namreč s pomočjo splošnih	volja	oziroma zakonov.Sam akt kaznovanja, se pravi	C
želimo premakniti, seveda sodimo, da je prav naša	volja	tista, ki je resnični vzrok njihovih gibov.	C
spoprime z našim verovanjem, da je prav naša	volja	tista, ki je vzrok gibov našega telesa, se pravi	C
neposredno zoperstavi našemu občutku, da je prav naša	volja	tista, ki je vzrok gibanja naših telesnih udov	C
nehotene erekcije čutimo, je prav to, da naša	volja	ni njen vzrok. Kolikor milost sestoji iz občutkov	C
občutkom, ki nas prepričujejo, da je prav naša	volja	tista, ki povzroča gibanje naših telesnih udov	C
občutki, ki nas prepričujejo, da je prav naša	volja	tista, ki povzroča gibanje naših telesnih udov	C
nehotene erekcije, ob kateri čutimo, da naša	volja	ni njen vzrok, sledimo luči razuma in uvidimo	C
ki je ostalo samo. Podobno je v pesmi Božja	volja	(Vojskin čas -Pesniški list/M4, 1974), kjer	C
delamo, / eden drugemu hudo delamo / je že božja	volja	tako."Presenečenje, ki sledi, ko beremo kitico	C
zadostna: "Rajši hočem siromaka, / s kim me	volja	je, / kakor tebe srebrnjaka, / s kim me volja	C
volja je, / kakor tebe srebrnjaka, / s kim me	volja	ni."(Svetovje 1988) Strniša je ta del ljudske	C
zapisal v spominsko brošuro: "Božji mir, dobra	volja	med ljudmi in bratsko razumevanje naj ostane	C
Anton Breznik ("Odkar ga je kot petošolca obšla	volja	in skrb, da bi ljudsko pesem zapisal kar se	C
oblikovanj prozne folklore sta prav tako nagon in	volja,	ki trenutno obvladata človeka. K. Ranke ima	C
oslušalcev. Bolezni ali drugi udarci usode ali dobra	volja	tudi (o)barvajo pripoved.A vseeno ostaja njen	C
'Bog to' - 'Bog ono' in 'Bog, to je naša	volja'	. 'Moj Bog,' je vzdihnil Bog, 'saj delo sem	C
v državi ustrezajo trije deli duše ‐ razum,	volja	oziroma pogum in poželenja.(Kasneje Sokrat sicer	C
delov, ne le zadnji ‐ razum stremi za znanjem,	volja	za zmagami in častjo, zadnji del pa za dobičkom	C
kot med stanovi ‐ razum je najvišji in vlada,	volja	mu pomaga, skupaj pa krotita nagonski del.Tudi	C
kjer smejo ljudje vsevprek početi, kar jih je	volja	in kar jim pade na pamet; kjer pa je v navadi	C
starejše, kjer (in kadar) ob vsem tem še prevladuje	volja	večine, potem smemo govoriti o demokraciji.	C
ki bi nas držal v šahu, počenjali, kar nas bo	volja	‐ da bodo podvrženi edinole naši oblasti in	C
potrebnimi za to podjetje, mi je najbolje služila	volja	do dela, ki slehernemu človeku pomaga izpeljati	C
poeziji je namreč svoboda neomejena in pesnikova	volja	je edini zakon.Navdihnjen je od boga in prepustil	C
ga je namreč, še za življenja, zadela božja	volja	in mu dala spoznati, kakšna usoda ga čaka.	C
duh javnosti«, »socialna solidarnost«, »skupna	volja«	, »skupinski občutek«, »osnovna protoplazma,	C
humani respublicae, naj bi uravnavala božja	volja,	zaradi česar lahko, podobno kot Benedetto Croce	C
tisto mnoštvo, ki obstaja zgolj kot izzvanost (	volja)	v kroženje volje do moči in sicer natanko na	C
lahko bodisi misel, ki jo je ustvarila človekova	volja,	bodisi slepa nujnost, bodisi božja previdnost	C
drugega. Pa mislite, da bi med ljudmi bila	volja	za ustanovitev takega društva? Mislim, da,	C
tema moči in njenega izkrivljenja, svobodna	volja	kot izraz prostega trga, okrepitev represivnega	C
mora biti zoperstavljeno duši, v kateri domuje	volja	in kjer nastaja pomen: "Vidnost, prostorskost	C
neposrednost. Vendar naleti tudi ta tako vztrajna	volja	do enostavnosti na svoja nesrečna naključja	C
odklon volje do moči, ki je v vsej svoji polnosti	volja	do gospodovanja nad ljudmi.Ta odklon je morda	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani