nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
[Schelling (3), 119]
Kljub temu, da je usoda vseh reči ena, pa v naravi vselej delujeta dve volji, na kateri se razdeli ”večna volja do narave“: potrjujoča in zanikajoča volja, ki sta v nenehnem spopadu, obe nenehno delujoči, kakor ”težnost in luč“, kajti ”težnost hodi pred lučjo kot njen večno temni temelj, ki sam ni dejaven in izgine v noč, ko se pojavi luč“ [Schelling (4), 167] - toda nikoli ne izgine povsem, saj je večno temni temelj luči zaslon praznine, brez katerega luč sploh ne bi bila vidna. V Vekovih Schelling imenuje protislovje med potrjujočo in zanikajočo voljo ”najvišje protislovje“, ki pa je enost znotraj neizrekljivega božanstva in ”ravno v tej neizrekljivosti se udejanja tisto, kar ni nobeno od obojega, čisti jaz božanstva“ [Schelling (6), 311].
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani