nova beseda iz Slovenije
še ljudska pesem Zarika in Sončica (Š 71). | Verz, | ki ga vidimo, je bolj aluzija kot preoblikovani | C |
uporabi rimano štirivrstičnico kot "lajnasti | verz" | , dotakne se nekaterih slovenskih junakov, kot | C |
sintagme: "Le predi, dekle, predi" ter ritem in | verz, | onomatopoija dr, dr, dr pa v pesem kolovrat | C |
pesniški učinek vsebine posameznih pesmi. Vsak | verz | je stavčna enota, kar je še posebej značilno | C |
toto tudi ob povezavi z ljudsko pesmijo: da | verz | prek posameznosti označuje celoto.Če natančneje | C |
citata iz te pesmi: "veselite se" (namiguje na | verz | v ljudski pesmi "veselite se, ve ribice, / ker | C |
vstavi pa popolnoma nov pomen. V tretji in četrti | verz | prve kitice vstopi pripovedna pesem Fantje igrajo | C |
skupnosti, v kateri živi. Če Strniša uporabi | verz | "Kanarček poje, žvrgoli, / se bele sobe veseli | C |
v nasprotju z ljudsko pesmijo, pri kateri je | verz | tak: "Škrjanček poje, žvrgoli, / Se belga dneva | C |
Ladja gori sredi morja, kjer je v četrti in peti | verz | vsake kitice vstavljen transformirani citat | C |
slanca padla - Š 1224-1240), ko v pesem vplete | verz | "na zelene travnike" in ga kasneje še večkrat | C |
Sanje babe I, v prvi pesmi, v drugi kitici je je | verz: | "Tu pa gledamo le strah, / slepih oken mrtvih | C |
nadpomena, ali drugače: drobec ljudske pesmi, | verz, | npr. teče rdeča kri, da bi gnala kamne tri, | C |
npr. teče rdeča kri, da bi gnala kamne tri, je | verz | ljudske pripovedne pesmi Lavdon zavzame Beograd | C |
dejstvo zapiše stvarno in mu doda Župančičev | verz, | ki tukaj učinkuje s popolnoma drugačno barvo | C |
načela, da bodo pritekle tri kaplje krvi." Ta | verz | je iz ljudske ljubezenske pesmi Ljubezen je | C |
Zbrano delo II, 1954, Dodatek, str. 305. Prvi | verz | je zelo poveden: Imel sem ljubico.Za to pesem | C |
uporabil obliko ljudske pesmi, npr. romarski | verz | (brez anakruze) je znan iz ljubezenske lirske | C |
torej če pesem zapojemo, je pred nami daktilski | verz. | "Kdo jodla na vrhu / visokih gorá? | C |
Fran Albreht, Na zadnjem pragu (zaključni | verz | pesmi). | C |
tradicionalnim verzološkim principom, ampak | verz | metrično rahlja in ga približuje t.i. zgodnji | C |
od 1. do 3. zloga. Cezura za 6. zlogom deli | verz | v zlogovno enakomerno prvo polovico in zlogovno | C |
metričnih principih. Avtor je izbral 7-zložni | verz, | v katerem pa ni zmogel - čeprav je glede na | C |
stvaritev ilustrirata z ugotovitvijo, kako so | verz, | kitica in še bolj zapletene strukture po eni | C |
ki govor členi in mu določa zvok; literarni | verz | s svojo zelo izdelano ritmiko, kitičnostjo, | C |
stvaritve v verzu podrejene stalnim spremembam, pa | verz | vendar sorazmerno konzervira pesem, tako da | C |
medtem ko na pesem deluje konservirajoče tudi | verz, | zato je manj možnosti za osebno variiranje. | C |
poglavje, kitica, dejanje) - nerazčlenjeno | verz | - proza vezan meter - svobodni ritem | C |
lastnosti. Možnosti: enostavnost - zapletenost ( | verz | - cikel), razlike v konstrukciji (velike - male | C |
petnajstih. In našel se je celo pevec, ki je že prvi | verz | vselej drugače pel." Omenjena spoznanja so se | C |
je naletel na težave, saj z zamenjano besedo | verz | ni več to, kar je bil, jezikovna korektura potegne | C |
moderne, ko je pesem postajala vse bolj prosti | verz | in pripoved vse bolj ritmizirana pesem.Orožnova | C |
medtem ko na pesem deluje konservirajoče tudi | verz, | zato je manj možnosti za osebno variiranje. | C |
prešle v francoske pesmi 11. in 12. stoletja, | verz, | ki se je v njih pojavljal, pa se zato imenuje | C |
cirkuških dirk z vozovi. [759] Namig na 780. | verz | iz drame Evnuh rimskega komediografa Publija | C |
opozarja na mletje pri Hebrejcih in navaja ob tem | verz | iz Biblije.Sveti Pavel naredi iz tega parabolo | C |
Politiki 1,13,11 s priznanjem navaja Sofoklov | verz: | "Žena! Ženskam je molk nakit!" in na splošno | C |
obarvane poezije. aleksandrinec, dvanajstzložni | verz, | ki so ga pesniki potem, ko ga je uveljavil Ronsard | C |
Kristusovega rojstva". Nanaša se na osemnajsti | verz, | ki opisuje starega Zmaja (Satana), kako z zvitega | C |
Manchester.) blankverz, neriman petstopični jambski | verz: | "Trd bodi, neizprosen mož jeklen, / kadar je | C |
Victoria and Albert Museum, London.) dvojni | verz, | par rimanih verzov, običajno enake dolžine. | C |
aleksandrinec je bil v času Racina standardni | verz | francoske dramatike.Dvojni verz lahko nastopa | C |
standardni verz francoske dramatike. Dvojni | verz | lahko nastopa samostojno, kot v *epigramu, lahko | C |
ameriški udeležbi v vietnamski vojni. šepavi | verz, | enolično riman, ritmično neenakomeren verz, | C |
verz, enolično riman, ritmično neenakomeren | verz, | običajno plitve vsebine.Takšne verze, ki ne | C |
kot je Skelton, so namenoma posnemali šepavi | verz | in tako skušali doseči komičen učinek. Donne | C |
prejel Nobelovo nagrado za književnost. svobodni | verz, | poezija, ki se ne pokorava običajnim *metričnim | C |
velja za rabo *rim (če sploh so). Svobodni | verz | uporablja prožne vzorce ritmičnega ponavljanja | C |
nezborovskih delih dramskih besedil. Elegični | verz | je bil zelo razširjen; najti ga je v epitafih | C |
nagrado za književnost. šesterec (heksameter), | verz, | sestavljen iz šestih metričnih enot (stopic | C |
pogovorni turščini, uporabljal je *svobodni | verz | in raznovrstne izvirne podobe.Deli Ep o šejku | C |
nekaj ključnih potez: raje so imeli *svobodni | verz | kot metrične oblike, poudarjali so pomembnost | C |
jezika; to velja tudi za značilni *aliteracijski | verz. | Značilni verz ima dva enaka dela, od katerih | C |
tudi za značilni *aliteracijski verz. Značilni | verz | ima dva enaka dela, od katerih ima vsak po dva | C |
beremo nazaj. Pojem se nanaša tudi na stavek ali | verz, | ki ostane isti, če ga beremo naprej ali nazaj | C |
dediča *simbolistov. peterec (pentameter), | verz, | sestavljen iz petih metričnih enot (stopic) | C |
Ljudstvo, da (1936), so nadaljevale to usmeritev: | verz | v slogu Walta *Whitmana, poveličevanje življenja | C |
jambski ali *daktilski in koliko stopic sestavlja | verz. | Seme, ki ti zasejal si ga, že gre v klasje | C |
metrum; na njegovo mesto je postavil osvobojeni | verz | (vers libérés), ki je sicer zadržal rime in | C |
ameriški pesnik, ki je uporabljal *svobodni | verz. | Ustvaril je značilno ameriški pesniški glas, | C |
pesnitev 20. stoletja, v kateri meša svobodni | verz | in prozo, različne kinematografske prijeme ter | D |
skupaj s Kopitarjem (1780-1844) usidral Prešernov | verz | »le čevlje sodi ...«, a ga je vendar treba vedno | D |
večjo izvirnost in, če je le bilo mogoče, tudi | verz. | Odločil se je za živ, sodoben jezik in se odrekel | D |
izbrušena, v zadnji pa se razveže v svobodni | verz, | ki se izmakne oblikovnim normativom.A vse tri | D |
veljavitvi literarne teorije. Podrobno je raziskoval | verz, | stil, psihologijo ustvarjanja, razvil je pogled | D |
celotno pesem Natana Altermana, katere en sam | verz | o otrokih, ki so jih ubijali, je papežu prebral | D |
bližnje osnovne šole z roko izpisali kak njegov | verz, | in zraven, navdihnjeni z njim, še kaj narisali | D |
radost bivanja. Kot recimo tale Bosquetov | verz: | Natisnil sem se, da se vesolje ne bi več balo | D |
razvezane pesemske stolpce z verzi srednje dolžine. | Verz, | ki najbolje ilustrira obe novi paradigmi, je | D |
bila pesem posvečena brezdomcem, je bil njen | verz | »Očistil si bom glavo, spravil se bom na noge | D |
kako je utrl pot v samostojni knjižni jezik, | verz | Ne vrag, le sosed bo mejak je lahko tema slovensko | D |
saj ima avtor za vsako svojo besedo, za vsak | verz | ali odpeto pesem svoje neomajne razloge.Kaj | D |
Navidezno oblikovno preprostost ustvarja prosti | verz, | ki v Zlatem dežju obsega le še eno, največ dve | D |
Številna nasprotja Prvi | verz | haikuja zariše atmosfero kot z eno potezo čopiča | D |
prekrasni haiku,« razlaga Bina Štampe Žmavc. Drugi | verz | je vez med prvim in tretjim.Pri vseh dobrih | D |
kljub temu bi pomen pesmi ostal enak. Tretji | verz | je nasprotje prvemu ali vsebini celotnega haikuja | D |
všeč?« »Nasprotno,« je nekdo odgovoril, »en | verz | se mi je zdel prav čudovit.« »Kateri?« | D |
pravilno in politično korektno zamenjati prvi | verz | in - čeprav nekoliko šepavo in bebavo - zapisati | D |
celjskem Narodnem domu (za njegov naslov so izbrali | verz | letošnje nominiranke Erike Vouk) so sinoči četrtič | D |
preteklostjo začel Substitute (še posebej prvi | verz, | »ljubezen sem zamenjala za slavo«).Tokrat pravi | D |
Izumil je novo poetiko, napolnil slovenski | verz | z drugačno zvočnostjo od tradicionalne, s trdoto | D |
večerom s krstno izvedbo skladbe Larise Vrhunc na | verz | iz Prešernovih Gazel bežno dotaknil tudi našega | D |
pa sem si ravnokar zapisala Armenčev zadnji | verz. | ekate bekate bumps. V. me je opozoril na pesem | D |
vojne. Svojo knjigo, za katere naslov je vzel | verz | O žalosti niti besede iz nekega angleškega pisma | D |
ali Magritta. Prav tako obvladan je Strnišev | verz, | ritem z asonančnimi stiki, skrajno preprosta | D |
sem sodeloval. Najprej beseda, potem stavek, | verz | in šele kasneje dobiš pravico, da si podpisan | D |
kot so Prešeren in krščanstvo, skladnja in | verz | pri Prešernu, Prešeren in Slomšek ...V Kranju | D |
fakultete; predavatelj je v referatu Skladnja in | verz | pri Prešernu - prostor ustvarjalne discipline | D |
slovenskega »duha« in firbca, imejmo pri roki | verz | kdo ve, al' sam pred seboj ne beži.Malo nam | D |
je postal »najdli«. V Turjaški Rozamundi je | verz | »Ne globoka reka Kolpa, ne udrže ga turške straže | D |
preprosto nesmiseln. Interpret je popravil tudi | verz | »bašetovi grad razdene«, in namesto tega dejal | D |
nasprotju s poprejšnjimi postavitvami - izpostavil | verz, | ki ga izreče Titus: »Želel sem nadomestiti svojega | D |
postane osrednji sublimat izumetničen ljubezenski | verz. | Predmet poželenja z obličjem Tanje Ribič, s pretvarja | D |
To pomeni, da lahko kdorkoli uporabi, denimo, | verz | iz pesmi, napisane pred več kot 70 leti, in | D |
dodati, da je Agencija 41 uporabila Rilkejev | verz | z dovoljenjem avtorja slovenskega prevoda Kajetana | D |
glasila: s katerega albuma prihaja naslednji | verz: | »Rad bi bil tvoja senca, ko boš šla, ker vem | D |
Nagrad tokrat ne bo. | Verz | namreč prihaja z obeh albumov.Prvi je prvi del | D |
To pomeni, da lahko kdorkoli uporabi, denimo, | verz | iz pesmi, napisane pred 70 leti, in ga objavlja | D |
je oglaševalska agencija uporabila Rilkejev | verz | z dovoljenjem avtorja slovenskega prevoda Kajetana | D |
konkordance črpane. Bralec lahko takoj preveri, kako | verz | zveni v celotni pesmi, saj je ob vsakem verzu | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |