venomer (301-400)

življenje. Domislil se je Urše, kako je tačas	venomer	mislil nanjo in kako trdo jo je povezal zdaj	A
malo si zaupaš, a jaz, glej, te v mislih iščem	venomer	...!«	A
prepričan, da je na pravi poti, kakor tisti, ki	venomer	tava v zmoti ...Dvignil je oči in dejal: »Za njen	A
sreče pa le ne čuti čisto do dna, spomin mu	venomer	išče le rajnco mater.Kako bi bila vesela, če	A
Pa ji delo nič kaj prida ni šlo od rok.	Venomer	je morala misliti na Ostrorogega Jelena. Če	A
Jelenu se pa nič kaj ni ljubilo jesti. Kar	venomer	je moral misliti na Kozorogovce v Črni gori	A
ognja in vrtela vrbov raženj. Ozirala se je pa	venomer	navzgor proti jezu, kakor bi se morala zdaj	A
Kodrolasko sta mladca vzela v sredo. Jalan se je	venomer	obračal in se pogovarjal z njo.Kmalu skoraj	A
Raz skalo sredi struge se je pa Kodrolaska	venomer	ozirala s svojimi sinjimi očmi v Golo goro.	A
Kobalež se pa kar nič ni zmenil.	Venomer	se je oziral na dno svojega drevaka, se smehljal	A
Ostrorogi je bil zamišljen in je molčal.	Venomer	se je oziral proti Goli gori.Spočetka je dvomil	A
močjo ga je gnal Jezernikov sin. Vmes se je pa	venomer	oziral na svojo spečo ženo. Če bi jo bili strgali	A
teme že vsa kopna. Topel veter je pa bučal	venomer	še kar naprej. Drugo jutro se je po strminah	A
plenjala kakor že davno ne. V naseljih so	venomer	hreščale lupine lešnikov.Jezerjani so jih trli	A
gradili novo ogrado, se bomo močno potili in bomo	venomer	žejni.Ti pa znaš kaj pripravno postreči s studenčnic	A
Lisjak pa ni odprl ust.	Venomer	se je oziral nazaj na mostišče.Le kje se mudi	A
Dvojčici sta se za Zlato kaj malo menili.	Venomer	sta pogledovali na Ovnova sinova.Svetlooka Srna	A
Škrjanček. Mati mu je vzdela to ime, ker je	venomer	hitel zamahovati z rokicama, podobno kakor škrjanec	A
In nič se mu ni zdelo škoda vina.	Venomer	je znova natakal.Bil pa je strašno vedoželjen	A
kakor se ji doslej še ni posrečilo. Zraven je pa	venomer	mislila na lepe čase, ki jih je preživela ob	A
glavi se je pa Srnjaku podilo vse polno misli.	Venomer	je pogledoval zlate kodre pred njim sedeče mladenke	A
Ni mogel spati. Je	venomer	moral misliti na zlato, skrito v prodovih Drave	A
poblestevali v opoldanskem poznojesenskem soncu. In	venomer	se je s krvavimi očmi oziral nazaj, kakor bi	A
imel svojo ženo Zlatolaso Lipo rad, je pa moral	venomer	misliti na Črnoglavko.Najrajši bi odveslal pod	A
Dolge doline težkega jelena. Ker so vzhodnjaki	venomer	moledovali za živež, ki so si ga primenjavali	A
ali pa se res utegne Beli Ovci kaj pripetiti.	Venomer	je pogledovala za starico.Spočetka je mislila	A
ponoči pa tuli sova uharica iz gabrovega dupla.	Venomer	gre tanek piš po košatem smrečju; kadar pa udari	A
To meni nič mar! Kaj pa on mene	venomer	zbada in pika, kadar me vidi; nekoliko sem mu	A
zaporedoma enajsto uro. Do gozda šla je deklica urno	venomer.	A tu je postajala pot strma in srobot in robidovje	A
proge. »Kaj hočete?« vpraša Poljak ter piše	venomer	svoj zapisnik, ne da bi se ozrl bolj v kmetico	A
peljala proti gradu. Nestrpljivo je vedno in	venomer	zrla tjakaj v daljavo.Morda je moža pričakovala	A
Stekla je k Volkunu. Se je poigral z njo, pa je	venomer	drugam pogledoval in ji je ušel, kakor hitro	A
vrati zgostila v gručo. Pogovor se je pletel	venomer	okrog medveda, ubite krave in Marka.Vsem se	A
»Črednik. Pol vasi je obletal in	venomer	gonil: Marko, medved, krava!Vsi smo že mislili	A
Joža se je čedalje bolj poredkoma oglasil in je	venomer	hodil gledat na prag, kdaj se bo ulila ploha	A
prestopala v stajah, v tamorih in hlevih. Krave so	venomer	mrčale in klicale teleta. Manica, ki je pravzaprav	A
Spotoma sta govorili o delu in polju. Ančka se je	venomer	ozirala v Reber, kjer je pasel Marko jarce;	A
neusmiljeno pretepal, kakor bi ga mislil ubiti, in	venomer	je ponavljal: »Ti lump ti.Jaz te odvadim potepati	A
hribih jo je dobil. Prepire je delala v vasi in	venomer	zmerjala Tevža in Rotijo in tudi udarila, če	A
Kosoman. Stal je v kotu, naslanjal se je na zid in	venomer	gledal v ono klop, kjer je sedela nevesta zraven	A
se že naveličal laziti in plaziti se po hosti	venomer,	« pravi Zupančič neke noči, ko smo ravno pri	A
deklica polglasno in zrla za ptičkom, ki se je	venomer	žgoleč gugal na vrhovni jagnjedovi vejici.	A
nič, le sedi, mama!« A solze so ji tekle še	venomer.	»Kaj se je zgodilo, za božjo voljo?« silila	A
večerjati ni ljubilo niti govoriti z ženo.	Venomer	je hodil k odprtemu oknu ter zrl na ulice, če	A
Hoch, hoch, der Herr Abgeordnete!« klical je	venomer	majhen, pijan lajtnant in gospod Anton je trkal	A
nekako oblastno, ošabno, tako od zgoraj dol in	venomer	gledal le gospodično Elzo. Drugi so ga bili	A
ga je dobro. Zganila se je malo, pa slonela	venomer	v oknu. Ženska je čudna stvar.	A
mrčes, v samotni dolini pod njim pa so skovikale	venomer	mlade sove.Drugega glasu ni bilo čuti.	A
Koren, sedeli so okrog sodčka piva ter peli	venomer	in praznili kozarce.Megle ni bilo med njimi	A
velikanska grmada. Kmetski fantini pa so tam	venomer	nabijali topiče ter zažigali jih, da je grmelo	A
zlasti Koren, ki je bil nekoliko pijan, klical je	venomer:	»Živio!« in tako ves pevski zbor za njim.Med	A
še velik kup žerjavice, ponavljali so pevci	venomer	neizogibno pesem »Lahko noč«, in Megla, ki se	A
Stari je hodil okoli s povešeno glavo ter	venomer	le mislil in mislil: kje je denar, kje je tat	A
splašil, da ga je hotel umoriti ‒ Molek pa je	venomer	vpil vmes: »Tat, tat, kje imaš moj denar!«	A
dva na vsak način nekje eksistirati, vendarle	venomer	iskal in brskal, kje je in kdo je, naj si misli	A
edino o konjih in vozeh in mešetar Hvalè je	venomer	le trdil, da ga ni boljšega in večjega konjskega	A
stran 5 . / temnilo pogled. Medtem pa je pušil	venomer	iz dolge lesene pipe. Za njim na vrtni gredi	A
da mu ta misel ugaja. Učitelj pa je ves vnet	venomer	hitel: »Vi dovolite, gospod sodnik, da naprosim	A
razvneta po končnem urnem plesanju in si je	venomer	pahljala vroče lice. »Težko sem vas	A
mi poveste?« prične Pavel, ko sodnikova gospa	venomer	gleda mimo šetajoče dvojice, in to nekam bojazno	A
nismo mogli kregati!« reče botra ter ziblje	venomer	otroka. Tudi stara mati je brisala solze, a	A
jel pripovedovati počasi, pretrgano in ječé	venomer	dolgo, dolgo povest in Ponkréc je le poslušal	A
odgovorila je ihteč. Matevž je zaklel, pa le	venomer	suval s peto grm. mJaz bom šel stran, na Hrvaško	A
svatba in državna pristojbina. Žena Marjana je	venomer	bolehala, rejenka je bila premlada, in zato	A
plapolal ogenj iz kupa, na katerega je Planjavec še	venomer	nalagal goriva, in gost, bel dim se je iz pokajočega	A
svoje pipe-vivčke. »Oh, oh, oh!« vzdihoval je	venomer	Mrtinkovec in »umrl bode, umrl bode,« trdil	A
se oni ter jame pripovedovati tovarišu, ki je	venomer	z robcem brisal svoje potno čelo, kako je udaril	A
nosila na lahko zapletene okoli glave, in posluša	venomer	tekoče besede zgovornega moža, ki je čisto pozabil	A
»Le čakaj!« pravi na kratko Gernau in bobna	venomer	po oknu. Vinko vzame zopet paleto v roke in	A
gradu. Grofica Amelija posluša potrpežljivo	venomer	tekoči drobni govor mlade deklice in, pogladivši	A
to seveda, niso mnogo hasnile; otroci so le	venomer	tulili. Grof Walden povpraša po gospodarjih	A
Gernau je bil danes jako besedoželjen. Govoril je	venomer	in o vsem, a videti je bilo, da ima še nekaj	A
nismo mogli kregati!« reče botra ter ziblje	venomer	otroka.Tudi stara mati je brisala solze, a rekla	A
mu je jel pripovedovati počasi, pretrgano in	venomer	ječe dolgo, dolgo povest in Ponkrec je poslušal	A
mimo po cesti nekaj ranjenih Francozov, ki so	venomer	stokali in vpili: »mundi, mundi, mundi!«Pa temu	A
slaboten, da ni mogel stati niti sam sedeti ter je	venomer	pokašljeval in tiščal robec na usta.Rdeče lise	A
sedanjim ratarjem. Po veliki cesti pa so ravno tako	venomer	drdrali poštni vozovi in se pomikali težki parizarji	A
Tomažu se je širilo lice, ko je oni tudi njemu	venomer	pomikal polni kozarec pod roko. Miklavž se je	A
s podvojeno silo. Ugibal in premišljeval je	venomer,	kdo mu je ukral ono važno, zanj tako pomenljivo	A
drugim kazati ga tudi ni hotel. Ugibal je le	venomer,	kaj bi.O Tomaževi nezgodi so kmalu zvedeli,	A
Neprijetno zabavo mi je delal želodec, ko me je	venomer	nase opominjal, a nisem mu mogel ustreči.Zatorej	A
desnim pritisnil njegove nožice, da ne bodo	venomer	cepetale.Moja leva roka je objela otrokove ročice	A
mestu med bolj olikane vrstnike, ki ga ne bodo	venomer	pitali z »mlekojedom«. Nekaj dni pred vsemi	A
iz nje narediš pet hrvaških; visoko štrleči,	venomer	se gugajoči komat, ki je liki razkladnica kožuharjeva	A
za Melkijadovim hrbtom. Tako je bil naš dijak	venomer	bolj oster nego mil, bolj skriven nego očiten	A
po drevesih. Bolj spregledljiv gospod pa je	venomer	ponavljal: »Nonum prematur in annum.«To svarilo	A
Ravno te vedne misli, to nepretrgano kesanje, to	venomer	noveče se očitanje, da bi ne bilo take nesreče	A
znorela in nikoli ni prišla k pravi pameti.	Venomer	jo je pretepal, a je kljub temu dočakala šest	A
zabolele posekane smreke. Zavil je v hrib in	venomer	mislil na Bogatajevo bolezen in njegovo zakrknjenost	A
mlel in da je tudi žaga tekla malo manj kot	venomer.	Bajžljevi hlodi so bili že pred žago in kar	A
danes z denarjem,« se je izmotaval Bogataj in	venomer	gledal Agato. »Že zaradi tebe bi odnehal, Agata	A
lahko vrgel karto!« je razmišljal, v njem pa je	venomer	vrelo: »Agata, moja boš, Agata, moja boš!«Sam	A
slutnje, ki si jih ni znala razložiti, ki so jo	venomer	obletavale. »Agato mi dajta pa bo vse poravnano	A
da ne bodo hudi,« se je slinil in muzal in	venomer	z očmi lovil Agato, da bi uganil, kako se je	A
»Nak, sama ne! Poznam jo!« se je tolažil in	venomer	gledal ženo, ki je tako strašansko shujšala	A
potem se pa z njim zaklenila v kamro. Otrok je	venomer	jokal; če ga je prižemala k sebi, da bi ga potolažila	A
Veš, njemu ni nič hudega, pravi le, da se mu	venomer	v glavi vrti.Naj se mu!« je razlagala gospodinji	A
se ustavljale ob posteljici, s katere jo je	venomer	klical Janezek ter jo z očmi in ustnicami prosil	A
najti. Še Rekar je pritrjeval, Kozomolec pa je	venomer	žužnjal: »To rečem, poznalo se bo, da ga ni	A
Zmerom jo je nekaj budilo. Tudi otrok se je	venomer	premetaval, zdaj pa zdaj v spanju zakričal in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani