Najbolj ga je to peklo, da so gospodje, ki naj vzdržu jejo red med dijaki, sami smatrali za malenkost, kar je bilo Melkijadu resna, častna reč, in da se je časih celo kateri teh gospodov spozabil in namesto imena Melkijad rabil besedo, ki je bila vsakomur gladkeje izgovorna in se je vedno rabila za Melkijadovim hrbtom. Tako je bil naš dijak venomer bolj oster nego mil, bolj skriven nego očiten sodnik, da, maščevalec svoje časti, in to ni bilo koristno njegovemu dušnemu razvoju. Kaznoval je najrajši s samo šalo: z besedo za besedo ali z burko, samo da je mogel razžaljivca izpostaviti občnemu zasmehu.