velik (1.201-1.300)

To pomlad sem slišal, da se bo v Stični zidal	velik	samostan.Zdaj čakam.	A
vedel reči. Kmalu popoldne je prigrmel župnik,	velik	in plečat hrust pri petdesetih letih. Ko je	A
je na vsem svetu prvi on, potlej da je prav	velik	kup blata in čez dolgo dolgo šele gospod Bog	A
« »Tisto pa, tisto!« so se domenili in res	velik	hrup zagnali drugi dan, ko se je Mihael prikazal	A
boš: samostan v Stični bo čudežno rasel in bo	velik	blagoslov za vso deželo!« »Verujem, Bog ga je	A
drobno sesekljanim mesom. »Vsakdo dobi tudi	velik	kos kruha,« je povedal opat. »Tlačani jedó,	A
Kaj mu bo smel?« se je široko smejal. »Ali ni	velik	greh kri prelivati in vasi požigati zaradi nekaj	A
že dosti nabrusil sestri. »Trmoglav je in	velik	zaletel,« je Ditrik zmajeval z glavo, ker ni	A
prekajenega ovčjega mesa, zmesenega kruha in	velik	vrč rebule. »Stoj, mož, da je ne dobiš!« se	A
junakih in o ljubezni. Lahko, da je mojster,	velik	mojster sam iz sebe, lahko tudi, da le za drugimi	A
iti na vojno, je že nekaj dni noč in dan gorel	velik	ogenj.Ob njem je venomer pelo nakovalo.	A
opat naposled naročal. »Ne orjite čez mejo ‒	velik	greh je; mejnikov ne prestavljajte ‒ smrten	A
»Če je tak Trlep, čigar rod je zmerom bil	velik	prijatelj samostanu, kakšni so šele drugi?«	A
beraško malho obesi čez ramo in pojde - svet je	velik.	« »O, to bo hudo.«	A
sestri, »veseli bodimo!« Potlej je poiskal	velik	srebrn denar, ga vrgel v majhen vrč, natočil	A
za nami pridejo, ki trdnemu mraku ukrešejo	velik	luč.« »A že ti, ki živijo zdaj, bi mu	A
XVIII. Tisto nedeljo je v Malem Gabru res bil	velik	praznik, zijal se je vse črno nabralo iz stiške	A
stopi do okrožnega glavarja v Novem mestu. »	Velik	gospod je,« je Slabè preudarjal. »Ali pridem	A
svetu, da rinete v samostan? Pojdite, svet je	velik,	dela, kruha si poiščite!« »Aha, kar	A
domači prah in pojdem kam daleč daleč; svet je	velik	...!« »Voznik, poženi!« je Linhart ukazal	A
primskovškega.« »Razloček med njimi res ni	velik,	« se je Matevžek smehljal. »Po cerkvah v Témeniški	A
dopotoval z daljnega doma. Glavar, srednje	velik	debel gospod zabuhlega in rdečega obraza, se	A
umno in neumno početje. In greh je vsak upor,	velik	greh.« »Še bolj greši, kdor krivico	A
biriči, glej, so mu v repu.« »Ali pa je tako	velik	gospod, da jih ima s seboj zgolj za čast?«	A
vesta: graščaka dobomo!« »Naš cesar je vendar	velik	zaletel!« je Janeza pograbilo. »Molči	A
zamislil. Vse koprneče misli so se vpregale v	velik	vlak domotožja in so ga vlekle za svojim vročim	A
Saj je sam vse zarogovilil.« »	Velik	revež je res: z otrokoma se je sprl, na ves	A
jo je hvalil in miril Petanov Jože, močan in	velik	fant.»Kaj bi se držala za tisto malo stvar!	A
odrinil zapah pri sušilnici in je zavalil še	velik	gabrov panj v cvilečo žerjavico, da so z vročo	A
posebna stvar. Izpodkopujejo takole neko popoldne	velik	kos zemlje, da bi jo z veliko zagvozdo z vrha	A
vendar?« »Napravite široko in polno olasje,	velik	oplet, mama. Tako, da bo kaj videti, veste.	A
pismo, znal ga bo po parkljih.« Gospodar Trlep,	velik,	lepo rasel tridesetleten mož s širokimi pleči	A
razveseli ob vsaki zdravi Mariji, čeprav jo moli	velik	grešnik.Uho mu je ujelo prhet konj.	A
»Ni jim ga bilo zadosti, še terjajo.	Velik	je, trem graščinam vkup ne bo dati tolikšnega	A
»Ničemurno je, a to je greh.« »	Velik?	« »Ni smrten.«	A
bolje. Šel je z njim v hišo in predenj porinil	velik	vrč vina. »Duša, zdajle se pa malo umakni: ploha	A
Ali ste prišli na spoved?« se je pošalil. »	Velik	greh me ne tišči noben, povedati bi pa res imel	A
drugi dan je Krištof Lamberg prišel spet: mlad,	velik,	močan.Po šegi nakodrani svetli lasje so se mu	A
delal, kakor da ves vrišč njemu nič mar. Bil je	velik,	suhljat in koščat, a mišičast možak z dolgimi	A
prijatelja ščemi, čeprav se taji; porinil je predenj	velik	vrč vina: »Na, pij, izplahni si srce in stisni	A
neba. Pod prostorno skalno preveso je gorel	velik	ogenj.Sleherni, ki je prišel, je stopil tja	A
njimi stal deseti brat, mož tridesetih let,	velik,	čvrst, s široko in košato brado, in jih brez	A
samo po naših, tudi po gospoščinah drugod je	velik	joj; pa to vam dopovesta tale dva hrvaška hodotaja	A
zoper ne storimo, tako se ga bojimo; sin je že	velik	in mora služiti med grajskimi suličarji, tako	A
gorijo in njih žgoči pogled mu v srcu kreše	velik	velik žar. Vzdihoval je in se ji razodeval od	A
gorijo in njih žgoči pogled mu v srcu kreše velik	velik	žar. Vzdihoval je in se ji razodeval od vrha	A
Trlepa pogrelo. . / . / stran 81 . / »Mar ni	velik	greh, v vozo vreči človeka in ga pohabiti, če	A
domačija hranila od roda do roda. Vse je dal v	velik	lončeni pisker, zatlačil s predivom in pazdirjem	A
češ, kdo rine noter. Ni bil videti čezmerno	velik	človek, širok pa vendar tako, da se je bilo	A
trli betice in jih klatili v jarek. Nastal je	velik	hrup. Janez, deseti brat in Peter Klepec so	A
iz srca vrgel nesinovsko mržnjo, ki je bila	velik	greh pred Bogom.« »V mržnji sem se zarekel polbratu	A
Za božji čas, se ustraši. ‒ Kvatrna sreda je,	velik	greh bi bil, če bi nocoj lovil.‒	A
stiški samostan je belo gledal iz mraku in je bil	velik	in sam zase čisto obsejan z mesečino.Svetloba	A
otročji lučaj pred menoj je pokonci sedel zajec,	velik	kakor srednji pes, in me gledal ... gledal ...	A
? Sveta nebesa! Grozovito	velik	dedec v dolgi, črni suknji, kozelc mu je komaj	A
in dan gori voščena sveča. Če v cerkev stopi	velik	grešnik, sveča kar ugasne.Utrne pa se tudi,	A
kimal, »vsakdo ima svoj križ, le da vaš ni več	velik	in ne pretežak zdaj.« »O, kup bi pa le bil strašno	A
pretežak zdaj.« »O, kup bi pa le bil strašno	velik,	če bi jih ljudje, male in velike, zmetali vkup	A
bili vse storili. In ni bil možak, da bi dejal,	velik	in viden junak.Majhen je bil, vendar širok ko	A
Med klopmi sta po sredi cerkve počasi stopala	velik,	nekoliko osivel mož v črni, žametni obleki in	A
259 . / Zgovorni pisar je goreče pravil, kako	velik	skladatelj in kapelnik je bil Sladkonja pri	A
ne bo težko zmoči, samostan je bogat, plen bo	velik	‒ tako se je krdelo spotoma še večalo in večalo	A
pater opat je presrčno povedal vse in za vse. »	Velik	velik praznik slavimo danes,« je počasi govoril	A
opat je presrčno povedal vse in za vse. »Velik	velik	praznik slavimo danes,« je počasi govoril,	A
nesreče obvaroval na poti! Jutri pa, ker je	velik	praznik, ne pojdemo naprej.Če vama je prav,	A
veliko dobroto storil.« Tisti gospod pa je bil	velik	trgovec v Trstu, imeniten gospod, ona dva sta	A
velike kupčije. Kar hitro stopi v pisarnico	velik,	imeniten, k videzu žlahten, lepo oblečen gospod	A
Bojim se z grehom obložen s tega sveta iti.	Velik	greh bi storil, ko bi lagal in rekel, da sem	A
da so generala in Svetina iz vode izvlekli.	Velik	in strm breg je bil tam. Nikdar ni general	A
usmiljen. Blizu mesta Novega Jorka je bil lep,	velik	vrt.Vprašal je Svetina, potem ko ga je kupil	A
Nagubančil je čelo in napeto opazoval: »Je.	Velik	som je.Samo če se bo dovolj približal?«	A
»Kaj pa je to?« Proti njemu je plaval	velik	bober.Ostrorogi ni mogel verjeti svojim očem	A
Visoko je brizgnila voda.	Velik	pljusk jo je dobil Jelen naravnost v obraz.	A
ves čas ujel en sam karp. Res je bil precej	velik.	Pa je vsega pojedla en večer.	A
zacvilil in utihnil. Okrog okljuka je priplul	velik	Ostrorogov drevak.Jelen je stal na rilcu in	A
skali v sredi struge zaplapolal kljub dežju	velik	ogenj.Izpod šotora so gledali vanj in se greli	A
Pa ni. Pokazal je Risu samo za jelenovo kožo	velik	prostor in mu velel, naj ga zravna, da bo čimbolj	A
obeh bregovih v dvoje mogočnih debel vrezan	velik	jelenov rog z mnogimi parožki, v znamenje, da	A
navzdol, ko je Tankonoga Čaplja nesla iz drevaka	velik	vrč vode na glavi.Natočila jo je bila pri studencu	A
že. Pred votlino v Goli gori je vzplapolal	velik	kres.V dolino so se razlegali veseli vriski	A
ki je zagrinjala vhod. Kodrolaska je kurila	velik	ogenj.Oblečena v belo ovčino je sedela na zvitku	A
tudi razločno spoznal Sinjeoko, so zakurili	velik	ogenj. Sedaj sta oba mladca že vrtela na močnem	A
bratu s prstom. Na pobočju Gole gore je zažarel	velik	ogenj.Ostrorogi je sporočal, da je dano znamenje	A
tretji drevak. . / . / stran 30 . / Ni bil	velik.	Za enega samega veslača.	A
prodom. Na vrh sem pa zavalil, kakor vidiš,	velik	ploščat kamen, težak kakor skala.Ne volk ne	A
Časa je imela dovolj.	Velik	vrč naredi in ga prav posebno lepo oblikuje	A
zavito okrasje. Že pod noč pa je vrezala na	velik	vrč sonce.Iz njega si bo natakal pijačo Ostrorogi	A
grom, je žgala na žerjavici, ki jo je imela	velik	lonec pred sabo, suhe hudolesove mladike.Poleg	A
ko zadaj ni več sveta. Je vsa zemlja en sam	velik	otok.Okrog in okrog jo pa obdaja morje, ki ga	A
Iz daljave nad razburkanim morjem je priletel	velik	ptič.Sedel je blizu na skalo in se nič ni bal	A
pa Ostrorogi Jelen. Skozi dimnico je priletel	velik	sršen. Obletavati je pričel pšenični snop pod	A
»Sedi in brž jej!« Oprezni je odrezal	velik	kos ribe in ga ponudil mladenki.Ni se branila	A
pred njo je pritajeno zasmrčalo. Hkrati se je	velik	ptič dvakrat, trikrat odgnal od tal, zamahnil	A
troje temnih šotorov. Sredi njih je plapolal	velik	ogenj.Nad nepregledno ravnino je ležala gosta	A
nobenega človeka nikjer in nobene živali. Le	velik	kolobar lovcev in gonjačev je nemo stal daleč	A
Ta trenutek je pa iz srede topolov planil	velik	zajec.»Daj ga, daj ga!« so kričali vsi vprek	A
na gonjače. Potujeno je pristopal tik podenj	velik	los z veličastnim lopatastim rogovjem.Jelen	A
bobrovega repa ni manjkalo vmes. Natočili sta še	velik	vrč vina in ga koj podali gostom naokrog.Vzhodnjaki	A
hitro postavljenih koč. Sredi nje pa je gorel	velik	ogenj.Vzhodnjaki so pekli z Opreznim Srnjakom	A
Ostrorogega Jelena. Pod noč se je sesula v	velik	kup žerjavice.Okrog nje so vzplapolali številni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani