velik (701-800)

izmučen; bilo je, kakor da nosi na ramenih	velik	in težak križ, čigar črna senca je segala visoko	A
je bila napotila dolga procesija. Romali so,	velik	križ je hodil pred njimi in njegova črna senca	A
ji je bilo... Prišlo je hrupno in silno, kakor	velik	vihar in bilo je, kakor da se je zamajal strop	A
glavami, in drugega nič. Strah nas je obšel,	velik,	silen; nogé so se tresle in solze so zalile	A
stal tam v vsem svojem grozovitem veličastvu,	velik	in silen.”Začnite!“ je vzkriknil nekdó iz množice	A
ko sem vstal ter posegel po culi in palici. ”	Velik	je svet, cesta pa ravna!“ sem rekel. Bratova	A
kamen!“ Zakaj res je bil kamen na mojem srcu,	velik	in črn. Brat mi je prigovarjal z glasom,	A
je bila prišla poslednja, je imela pred seboj	velik	kurnik s čivkajočimi piščanci.Jaz sem sedel	A
Spogledali so se, šli so k njemu. ”Med nami je	velik	grešnik.Greh se je bil zajezil v njem in ne	A
bratom Istranom in zraven še prijazno pismo.	Velik	je bil praznik v istrskem mestecu, veliko je	A
in odhajali. Prišel je blagajničar, debel in	velik	človek z drobnimi, mežikujočimi očmí in dobrodušnim	A
zadišale šmarnice težko in prijetno in kupila je	velik	šopek. Prvikrat je imela šmarnice v roki in	A
Vrh vseh dobrih in lepih stvari je položila	velik	šopek šmarnic. Zmračilo se je bilo čisto,	A
”Anka, kje imaš denar, denar?“ Prišel je	velik	policist, bradàt, svetlo čelado na glavi.	A
geniti drugače. Še tisti večer jo je spraševal	velik,	črno oblečen človek, kaj da je delala ves dan	A
večera. Okno je bilo odprto; videlo se je na	velik	sadni vrt.Trava je poganjala in češnje ob plotu	A
razgovarjal se je takole... Nekoč ga je prašal	velik	dostojanstvenik: ”Ali ni bil rojen v Šentflorjanu	A
nevoščljivega obraza; po desni rami mu je lezel	velik	črv. Popotnik je slonel ob zidu, poslušal	A
Jakobu na misel ob tej poslednji uri, da je svet	velik	in prostran in da so morda kraji, koder se ne	A
in prisegam: poznal sem človeka, ki je bil	velik	kadilec in je šel in se je utopil samo zategadelj	A
in od frizure. Ljudje so spoznali, da imam	velik	talent in da pričakuje domovina mnogo od mene	A
je bila opravljena jako siromašno; postelja,	velik	divan s platneno prevlako, miza, stol in drugega	A
sonce.“ Preko sobe in nad mizo je trepetal	velik	plamen bleščeče, gorke svetlobe in tisoč prašnih	A
adjunktom in z učiteljem Smolo, ki je imel nenavadno	velik	nos.O prihodu v mesto se mu je zazdelo vse tuje	A
občinski pisar. ”Danes je majhen, jutri bo	velik!	“ ”Saj ni nag!“ je rekel župan.	A
bo tudi za četrtega zadosti! Ampak kadar bo	velik	...“ In nenadoma je bil županov obraz ves temen	A
županov obraz ves temen in jezen. ”Kadar bo	velik,	takrat pa pojde, razbojnik, požigalec, namesto	A
se je majala in vrtela. Ampak Jure je bil že	velik	in težak in mati ga je položila na posteljo	A
morda utihnilo grgrajoče sopenje; odrezal si je	velik	kos kruha, vrvi in svitka pa ni vzel; nato je	A
bolesti, tistega temnega nemira, ki je bil tako	velik,	da semu je tresla roka in je škropilo pero.	A
vidim v oči, kadar ti porečem adijo za zmerom!“	Velik	val se je prevrnil v tistem trenutku v njenem	A
spoznanje, toda še je bilo upanje preveliko;	velik	je bil val, ki je bušil ob skalo, ni bil prevelik	A
stopila izza kostanja; nad holmom je stal mesec	velik	in rdeč; Ofelija je gledala v mesec, ki se je	A
obleka, na mizi perilo in knjige, pred mizo	velik,	že do polovice poln kovček.Sredi izbe Polonij	A
mene se spominjaj, ker vem, da bo ta spomin	velik	v tvojem srcu.Kako je mogoče, poljubljati na	A
svetlim nočnim nebom, pa je pomislil: ”Resnično,	velik	rodoljub je kancelist Jareb!“ Poslednji je	A
tako se zdi otroku, da je šinil preko stene	velik	strah; zajoka in pozabi takoj. ”Kaj sem vas	A
III Damjan je prišel k njim in je bil	velik	gospod; ves črn, vljuden in počesan. Mati	A
jutri odpro vrata drugod; veliko je mesto in	velik	je svet ...Ne bom ji povedal!“	A
potisnil jo je na stol in je stopil prédnjo,	velik	in čokat; komaj je videl njeno bojazen, je bil	A
kar vam je drago, kolikor vam je treba ... in	velik	stojim pred vami, ves češčen, odrešenik, pomočnik	A
se naju, usmili se grešnikov!“ Kakor je bil	velik	in močan, mu je bilo do joka.In je stopil v	A
jezik molči ... Stal je tam Damjan, močan in	velik,	stal je tam hudodelec.S temnimi obrazi so gledali	A
pašniki visoko v planine. Dolina sama pa je bila	velik	vrt sredi polja.Iznad vrta se je razgledaval	A
zaplesal preko senožeti. Ali tedaj ga je zgrabil	velik	vihar, vzdignil ga je, lahkonogega, brezdomnega	A
občutil je grenko v svojem srcu, da se vrši	velik	greh, hujši od tatvine, požiga in uboja.	A
ima ženo in da ima otroke. Spreletel ga je	velik	strah in udaril se je s pestjo na čelo. ”Joj	A
vzdramil iz vinske omotice, ali obšel ga je	velik	strah. ”Drži me, kdor že si, ne hodi zdaj	A
bolan. ”Kaj misliš, cigan, ali sem res tako	velik	razbojnik?“ je vprašal s trudnim glasom.	A
ovčja kri. Pripetilo se je mnogokdaj, da se je	velik	harambaša pobabil, ker je živel med babami.	A
zibala črna tepka; kakor je bil ogenj vroč in	velik,	ni se je bil dotaknil. Ob tisti uri, ko je	A
glasovi, kakor bi se kdo dotikal strun na goslih -	velik,	črn hrošč je krožil po dolini kakor v sanjah	A
nič se ni spremenil! Njegov idealizem je tako	velik,	kakor je bil nekoč: pretvarja mlinske peroti	A
drevjem. Ob parku je bil nasut, Bog vedi čemu,	velik	kup ilovice in okoli kupa se je gnetlo veliko	A
odgrnejo skrito rano. ”Saj veste, gospod, da sem	velik	prijatelj umetnosti --“ Vedel sem, o!	A
srcih spoznavalcev, pa se je razgorel danes v	velik	plamen in gori že tudi v srcu Kastelca samega	A
prijetno celo iz nerodníh besed. To, mislim, je	velik	dobiček in veliko plačilo za vse trpljenje;	A
jeklenem svitu -- sonca pa ni bilo. Bil je pač že	velik	dan, svetloba pa je bila zmerom enaka, ne žarnejša	A
se razgledaval po svoji deželi. Otok ni bil	velik	in skoro okrogel je bil; kakšnih dvajset kilometrov	A
prazne steklenice; še zdaj je ležal v kotu	velik	kup oprašenih praznih steklenic.Stene so bile	A
žaluje za njimi ... Pravili so, da je bil storil	velik	greh, tam v svoji vasi, na Moravskem morda,	A
... Mařenka je stala začudena in žalostna.	Velik	prostor je bil tam -- prostrana, pusta globel	A
se zanesel nanj tudi jaz? Res je sicer, da je	velik	prasec, ampak prasca se ogibljem, gnjati pa	A
okno. Deset korakov pod krčmo je tekla voda;	velik	plav je ležal ob bregu in plavci so nakladali	A
gospoda pa so se nenadoma izpremenile, zadobile so	velik	pomen in blag zvok.Poglavitna stvar je na govoru	A
je zmerom močneje, nekdo je razprl med gnečo	velik	rdeč dežnik, množica se je smejala, suvala se	A
slonicami je stalo ob mizi; na levi se je dvigal	velik	kamin, a nad kaminom je visel kandelaber z gorečimi	A
skozi neko vas, sta opazila na oglu prve hiše	velik	papir.Čitala sta na papirju dvoje kraljevih	A
bolestneje vsak dan in vsako uro, da bi se spustil	velik	zastor od nebes do zemlje ter zakril na vekomaj	A
kratkim, mirnim pogledom. Nosil je pod pazduho	velik	zavoj, podoben štirioglati deski, zaviti v rjav	A
vedela sama, da ga vzame, zakaj Mate je bil	velik	umetnik. ”Kako da bi ga ne vzel?	A
Tedaj je vztrepetala Hanca. Zakaj	velik	temen križ je stal na gori.Razprostrl je bil	A
pred njim je ležala globel v samotnem mraku.	Velik	temen križ se je bil vzdignil nad vasjo, križ	A
”Kaj jim je storil, vsem? Tako je	velik	in ubog in koder hodi, se ne ozre nanj prijazno	A
Bližal se je človek, visok, tenak in sključen,	velik	zavoj pod pazduho. Hanca se je sključila	A
Drugod živeti, ali ne živeti ...“ ”	Velik	je svet ...“ Hanca je zavzdihnila, zakaj oglasilo	A
prijazno, kakor da bi se ti zasmejala, Hanca ...	Velik	je svet in lep; ne more se mi zgoditi drugega	A
bi tako mislil! Vsa moja nesreča je, da sem	velik	omahljivec; ne zaupam si, morda zato ne, ker	A
veja -- in nikogar več; tam je gozd, teman in	velik,	zamolklo šumeč do obzorja ... Hanca se je vračala	A
svojega bremena?“ Sklonil se je k njej, tako	velik	in tako slaboten. ”Angel varuh!“	A
zelo širokem in šumečem, ruto na glavi, v roki	velik	dežnik.Povešal je glavo, ko je šel z njo po	A
klancu ... Rad ga imam, tega Mateja, ampak lump je	velik!	Jaz bi ne napravil tako z dekletom, če bi ga	A
ji je ves, kakor je stopal poleg nje širok in	velik,	s polnim, rdečim obrazom, s težko srebrno verižico	A
bilo nad hribom. Sonce je bilo daleč skrito in	velik	temán oblak se je vzdigal iz doline na oni strani	A
umetnik. Časopisi pišejo o njem; pravijo, da je	velik	talent.“ Suh gospod s sivim obrazom in kozjo	A
kozjo brado je stresel nejevoljno z glavo. ”	Velik	talent -- kdo ve!Lepo število smo že imeli takih	A
”Umrla! Zakopal sem jo v	velik	grob, nasul nanj gomilo do neba!“ ”Samo na	A
tega ne poginem ... delati bo treba! ... Svet je	velik	in lep in človek nazadnje še na mater pozabi	A
obraz, proseč in prestrašen in obup, top in	velik,	se je odvalil od srca ... Ostavil je bil popoldne	A
da se povrneš! Zakaj povrneva se, Hanca, in	velik	praznik bo tedaj!... Zgodaj je še, nič se še ne	A
belo srajco obrobljeno s čipkami in potem še	velik	rdeč ovratnik iz istega debelega sukna kakor	A
da je zabobnelo po zakristiji. Gospod je bil	velik	in krepak, še mlad; lica so mu bila polna in	A
Prišel je gospod iz sodnije in jih je kupil poln	velik	škrnicelj.Marko je stal in gospod je šel mimo	A
In kadar bi prišel potem iz latinske šole,	velik,	učen in lepo oblečen, bi stal gospod na trgu	A
in povzdignil prédse ... Ta robec je bil zelo	velik,	najbrž od domačega, voljnega, nosu prijetnega	A
pesem in sladkost mu je prešinila srce. ”Glej,	velik	je svet!Če so ljudje hudobni vsi, eden med njimi	A
Tako je pomislil otrok. ”	Velik	je svet in lep neizmerno!Eden med vsemi, eden	A
majhen, kakor se mi je zdelo doslej, temveč	velik,	nenavadno velik, -- to se pravi, na dveh tenkih	A
mi je zdelo doslej, temveč velik, nenavadno	velik,	-- to se pravi, na dveh tenkih, visokih natičih	A
par dni. V bližini njegove kletke je ležal	velik	prazen sod. Nekega jutra sem prišel pogledat	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani